Na javni predstavitvi predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je bilo govora tudi o tem, kako bodo po novem morali izgledati infrastrukturni objekti na avtocestnih odsekih. Bodisi da bo šlo za nove avtocestne odseke bodisi za obnavljanje že obstoječih odsekov, bodo, če bodo tako kategorizirani, morali izpolnjevati minimalne standarde.
Za učinkovito umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn predlog novega zakona tako omogoča določitev območij, ki bodo na podlagi predhodno izvedene študije prepoznana kot primerna za postavitev tovrstnih naprav. Med njimi so tudi avtoceste in jezera.
O jezerih smo že pisali tukaj, tokrat pa poglejmo, kako bo vse skupaj v praksi izgledalo na avtocestah.
Podobne infrastrukturne rešitve že vrsto let poznajo tudi v tujini. Na lastne oči smo se lahko prepričali lani, kako je Španija v Aragoniji ob avtoceste, kjer je že razvito omrežje, umestila "plantaže" sončnih elektrarn. Prav te elektrarne za Španijo predstavljajo izjemno pomembno strateško območje za pridobivanje sončne energije s pomočjo sonca.
Predlog zakona določa, da bo vlada v skladu z zakonom o urejanju prostora in strategije prostorskega razvoja sprejela akcijska programa, ki bosta pomembna pri sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov. Po predlogu se bodo ti projekti lahko umestili v prostor tudi tam, kjer so bili državni prostorski izvedbeni akti že razgrnjeni, predlog omogoča prevzem ali ustavitev postopka prostorskega načrtovanja v primeru neaktivnosti prvotnega naročnika.
Varnost na cesti ne bi bila ogrožena
Gre za tako imenovano pridobivanje el. energije z neizkoriščenim potencialom. "Tukaj ni ovir, da bi območja, ki so že razvrednotena zaradi vpliva ceste, lahko uporabili tudi za sončne elektrarne," je na predstavitvi dejala strokovna sodelavka sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve Mirna Tomažin.
"Dodajamo nov člen v zakon, ki bi omogočal izgradnjo sončnih elektrarn pod pogojem izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev. Varnost na cestah ne bi bila ogrožena niti ne bi bilo moteno vzdrževanje. Končno besedo o izgradnji bo seveda imel upravljavec ceste, ki bo moral dati soglasje ali pa ga ne bo dal, če bo tako ocenil," je še pojasnila Tomažinova. Konkretno v primeru slovenskih avtocest bo imel končno besedo Dars, ki upravlja s slovenskimi avtocestami.
Kaj to pomeni v praksi?
Kot so pojasnili na javni predstavitvi, se, ko se montira npr. protihrupna ograja, razmisli, ali bi jo bilo mogoče izkoristiti tudi za fotovoltaiko. "To ne pomeni, da se mora na ograjo nujno namestiti sončno elektrarno, ampak se mora izvesti minimalne posege (cevi za zaščite kablov, da kasneje ne bo treba vsega še enkrat razkopavati), ki jih je lažje izvesti, ko se ograja postavlja, in ki se bodo mogoče v prihodnosti uporabili za fotovoltaiko," je pojasnila Tomažinova. Povedano drugače, posegi bodo ob postavitvi ograj, kjer bodo ocenili strateško pomembnost, morali biti obvezno izvedeni, da, če bi se kasneje odločili za namestitev sončnih elektrarn na objekt, ne bo prišlo do ponovnih del, ki bi seveda občutno povišali stroške.
Naj rajši gradijo avtocesto s tremi pasi + odstavni, kot pa da delajo takšne bedarije. Za elektriko se pa tako ali tako mora postaviti nuklearko.
no ja mene zanima ali so pri gradnji viadukta pri 2. tiru čez kanjon Glinšice vsaj namestili cevi za električne kable in nosilce za bodočo foto voltaiko , če so že morali naredit cev preko kanjona. tolk o neki pameti… ...prikaži veči naših načrtovalcev. jest sem tud lahk direktor svega i svašta, če mi nekdo od nekje vse ukazuje. torej Juga je bila zanič, ker so komunisti vldalai in bili direktorji po partijski liniji, a je zdej kej drugače ? vlada partija bruseljskih debilnih birokratov, vse ostalo je pa isto.
Istocasno se bo pa na trasi PO-Jelsane podirale stanovanjske hise po vaseh in spomenisko zavarovani objekti!