Poslanci so na današnjem glasovanju z 49 glasovi za in 20 glasovi proti sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih. V opozicijski SDS predloga niso podprli, v NSi pa mu niso nasprotovali, saj se jim zdi pomembna odprava neustavnosti. 26 let star zakon namreč v nekaterih delih ni skladen z ustavo.
Obvezno cepljenje?
Predlog zakona je v javnosti dvignill precej prahu in nanizal vrsto neresnic, kot je ta, da bo zakon uvedel možnost obveznega cepljenja. "Obveznega cepljenja ne bo," je včeraj zagotovil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Novela zakona se obveznega cepljenja sploh ne dotika. Sprememba se namreč nanaša le na 39. člen. Kot doslej ostaja obvzno cepljenje proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Kot doslej velja tudi, da lahko lahko cepljenje proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, postane obvezno, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa letni program cepljenja
Visoke globe in kazni?
Novela se ne dotika glob in kazni in ne uvaja novih glob in kazni. Prav tako novela ne nalaga obveznega nošenja mask.
Stari 39. člen: kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi tudi naslednje ukrepe:
1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;
2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;
3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.
Ustavno sodišče je z odločbama iz junija in oktobra lani ugotovilo, da so 2., 3. in 4. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da neskladja odpravit v roku dveh mesecev, torej do avgusta lani.
Novela ZNB sledi predlogu stavnega sodišča in vnaša varovala, kot so stopnjevito sprejemanje ukrepov, ustanovitev strokovne skupine v kateri bi bili strokovnjaki različnih področij in zavezo, da vlada njihova mnenja upošteva. Novela uvaja tudi nadzor parlamenta nad ukrepi.
Kako se bodo sprejemali ukrepi?
Predlog novele pa veliko strožje kot do zdaj omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika.
Sprememba zakona torej predvideva, da lahko vlada v primeru, ko drugi ukrepi ne zadoščajo, odredi tudi ukrepe, določene v 39. členu, pri čemer pa ne sme povzročiti čezmernega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Ukrepi, določeni v tem členu, se lahko izrekajo le v primeru, ko je razglašena epidemija ali pa NIJZ oceni, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni. Ukrepi morajo imeti pravno in strokovno podlago, določen mora biti čas trajanja, ki ne sme presegati 15 dni.
Prepoved vstopa v državo?
Vlada lahko omeji prihode iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nalezljivo boleznijo, in sicer tako, da se kot pogoj za prihod v državo zahteva predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil. Vstop v državo se lahko prepove tujcem, ki nimajo pravnega naslova za bivanje v Sloveniji in ne prihajajo zaradi uresničevanja pravice do družinskega življenja.
Omejitev gibanja?
Vlada lahko tudi omeji gibanje na določeno območje ali prepove dostop na določeno mesto, omogočiti pa mora dostop do osnovnih storitev kot so javni prevoz, pošta, banka, zdravstvene storitve in dobrin kot so prehranski in živilski izdelki. Če se omejitev gibanja predpiše za območje celotne države ali večje dele države, mora vlada posebej utemeljiti nujnost takšne omejitve.
Vlada lahko omeji ali prepove zbiranje oseb v zaprtih prostorih ali na javnih prireditvah in javnih krajih, razen javnih shodov zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena in zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode.
Prav tako lahko vlada omeji ali prepove promet z blagom, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov ter določi način izvajanja ali prepove pouk oziroma predavanja, vendar mora zasledovati načelo največje otrokove koristi in učinkovito uresničevanje pravice do izobraževanja.
Če ukrepi še vedno ne zadoščajo, lahko vlada za čas razglašene epidemije omeji javne shode zaradi izražanja mnenj in stališč ter zbiranje v cerkvah.
Državni zbor kot varovalka?
Veliko pomislekov je prožala tudi varovalka s parlamentarnim nadzorom. Državni zbor se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
V koaliciji so se v dvotedenskih usklajevanjih dogovorili, da bo o podaljšanju odločal ves državni zbor. Za ukrepe, ki bi jih vlada želela podaljšati čez 30 ali več kot 60 dni, bo za potrditev sklepa zadostovala navadna večina, nato pa bo potrebna absolutna večina vseh poslancev.
Kakorkoli. Čakam, da bodo vrgli na beli dan, da zbolevajo skoraj samo cepljeni. Na dolgi rok se bo pokazalo koliko cepljenih ljudi dobiva krvnega raka, strdke in srčne odpovedi. Zakaj zdravniki, ko nekoga infarkt pošlata najprej vprašajo ali je bil… ...prikaži več cepljen proti covid-19? Počasi bodo to morali oznaniti, pa če je tistim, ki cepljenje zagovarja prav ali pa ne?
Obvezno cepljenje proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi,.. Nad bolezen, ali prehladno obolenje, je gripa. Kako neki se je znajdla v druzbi stekline, tifusa in podobnih vejo samo korona teroristi. Le kako se kdo sploh imenuje ta… ...prikaži več zvarek cepivo, je pa vprasanje za klinicne psihitre. Ne prepreci nic, ne sirjenja ne okuzbe in niti ne smrti. Kar naj bi ze po definiciji bilo cepivo. Pa dobrodosli v diktaturi demokracije.
Tamala Džurička, : učili so me, da je ljubezen bolj kul od biti kul. Samo vprašam, a je mislila kul na mortadeli z nago ritjo, ali v pancerjih na safaladi, za nekatere je lahko vse kul, tako razmišlja Marko Bandelli.