Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo dalo predlog zakona, ki bo urejal poroštva države pri najemanju stanovanjskih kreditov, so sporočili z ministrstva za finance, javna obravnava bo trajala do 10. februarja.
Ministrstvo za finance se je priprave zakona lotilo, potem ko je Banka Slovenije precej zaostrila pogoje za kreditiranje, a predlagani zakon ne rešuje tega problema. Država bo namreč jamčila za kredite tistim, ki bodo kredit na banki dobili kljub novim predpisom.
Predvideno je stoodstotno poroštvo države za stanovanjske kredite do višine glavnice 150.000 evrov z ročnostjo največ 30 let in lastna udeležba kreditojemalca v višini vsaj 20 odstotkov.
Za 17 tisoč evrov ugodnejša obrestna mera?
Državno poroštvo bo namenjeno mladim do 35 let, mladim družinam z vsaj enim predšolskim otrokom, zaposlenim za določen čas ter prekarno zaposlenim, starim do 40 let. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bodo kreditojemalci za kredite, za katere bo jamčila država, dobili ugodnejšo obrestno mero.
Ob tem velja omeniti, da visoka obrestna mera ni prav velik problem, saj povprečna fiksna obrestna mera za lani odobrena stanovanjska posojila znaša manj kot tri odstotke, povprečna variabilna pa manj kot dva odstotka. Večja težava je kreditna sposobnost in visoka rast cen nepremičnin.
Če predpostavimo, da bi se fiksna obrestna mera zaradi jamstva države s treh znižala na dva odstotka, to v dvajsetih letih pomeni več kot 17 tisoč evrov prihranka, a hkrati manj kot šest kvadratnih metrov stanovanja, če predpostavimo ceno tri tisoč evrov za kvadratni meter.
Na ministrstvu za finance si želijo, da bi Banka Slovenije po sprejetju zakona znova preučila smiselnost makrobonitetnih omejitev za kredite z državnim poroštvom, saj gre za prvovrstno zavarovanje kreditov, poleg tega dodajajo, da je poglavitni ukrep povečanje števila najemnih stanovanj.
Kdor že ima lastno nepremičnino, a je ta premajhna, bo jamstvo lahko dobil, če jo bo prodal.
Državna poroštva se bodo lahko izdajala do 31. decembra 2030, skupni obseg poroštev pa je predviden v višini do 500 milijonov evrov glavnic kreditov. V že sprejetih proračunih 2020 in 2021 je obseg določen v višini 200 milijonov letno.
Če kdo kredita ne bo plačeval, bo država kot porok plačala največ šest zapadlih obrokov, s kreditojemalcem pa se bo dogovorila, kako jih bo odplačal. Če bo dolg državi že odplačal, bo ta večkrat kot porok plačala največ šest obrokov. V primeru odpovedi kreditne pogodbe zaradi neplačil, se bo država poplačala iz prodaje nepremičnine, predkupno pravico za nakup bo imel Stanovanjski sklad RS.
dezurni@zurnal24.si
Ko bo bankirska mafijska ...spet pokradla miliarde pa naj kar pride da bomo davkoplacevalci spet polnili mafijske luknje... Bancni gnus brez meja... vsi bi pocrknili ce vas narod ni resil ko ste vse pokradli ,sedaj ko nasi otroci in vnuki… ...prikaži veči prosijo za posojilo da si uredijo gnezdo jih mecete na cesto kot nepotrebne smeti. Upam da vam bozja kazen ne uide hudici.
Zakaj se pa enostavno ne obdavči posamznikovih ne-prvih nepremičnin? Pravica posameznika do bivanja je nad pravico investiranja.