Luna bo v tej noči najbliže Zemlji in bo delovala za 30 odstotkov svetlejša in za 14 odstotkov večja kot v najbolj oddaljenem položaju od Zemlje, hkrati pa bo Lunin mrk prav poseben.
Prvi popolni mrk po letu 2011
Kot so navedli pri astronomski reviji Spika, se bo samo v nekaj urah na našem nebu zvrstila cela vrsta dogodkov. Na svoji tirnici se nam bo naš satelit najprej najbolj približal, uro pozneje bo poravnan z Zemljo in Soncem, to bo polna Luna, v istem trenutku pa bo tudi bo v celoti zdrsnil v stožec Zemljine sence in doživeli bomo prvi popolni mrk v Evropi po letu 2011.
Ob 4.11 bo Luna "mrknila"
Dogajanje bo potekalo po tem vrstnem redu: Luna bo vzšla nekaj minut preden bo zašlo Sonce (18.51). Ves prvi del noči bo njen disk bleščeč, saj še ne bo zaplula v senco našega planeta. Nekaj po 2. uri zjutraj bo začela leva stran Lune drseti v polsenco in počasi izgubljati lesk. Uro pozneje, okoli 3. ure in 7 minut, bo začela vstopati v senco. Polna Luna bo takrat 40 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Ob 4. uri 11 minut bo Luna že vsa v Zemljini senci in tako ostala okoli uro in 20 minut. Senco bo začela zapuščati ob 5. 23 in zato potrebovala slabo uro. Popolni mrk bo viden od Srednjega Vzhoda do Aljaske, z Reunionom, Madagaskarjem, celotno Afriko, Evropo, Antili in Ameriko vred.
Naslednji Lunin mrk šele 2018
Luna sicer vsak mesec potuje do podobnega položaja, a načeloma se premika nad ali pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.
Naslednji popolni Lunin mrk v Evropi viden šele 27. julija 2018. Nocojšnja super krvava Luna pa bo prva od leta 1982 in peta zabeležena od leta 1900. Naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033.
