Po naših informacijah naj bi se pobegli zapornik iz zaporov v Novi Gorici pri starejši domačinki v Plavškem Rovtu izdajal za električarja. Želel si je ogledati njeno stanovanje, prestrašila pa ga je vrnitev svojcev.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so najprej zatrjevali, da pobega sploh ni bilo. Šele po dveh dneh naših poizvedovanj in dva meseca po pobegu je Mojca Hardi, predstavnica uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, potrdila, da zapornika dejansko pogrešajo. "Vendar ni šlo za klasičen pobeg – obsojenec se namreč ni vrnil z izhoda," je dodala Hardijeva.
Preiskava še teče
Že pred tem so nam informacijo potrdili na policiji. "Jeseniški policisti so pri obravnavi kaznivih dejanj, zlasti tatvin, ugotovili, da bi jih lahko izvršil osumljen obsojenec, ki je na begu iz zaporov v Novi Gorici," so povedali na Policijski upravi (PU) Kranj. Obsojenca, ki je bil po besedah Andreja Zakrajška, tiskovnega predstavnika PU Kranj, pred prestajanjem zaporne kazni obravnavan zaradi goljufij starejših občank, še iščejo. "Tudi tokrat se je pogovarjal z eno izmed starejših občank, zanimal se je, ali živi sama, kje so otroci in podobno," je za Žurnal24 povedal Zakrajšek in dodal, da pri tem ni bilo storjeno kaznivo dejanje.
Policijska napaka?
Zanimivo je, da smo iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij najprej dobili celo namig, da gre za policijsko napako, ker nobenega zapornika ne pogrešajo. Trdili so namreč, da letos in lani po njihovih informacijah z oddelka koprskih zaporov v Novi Gorici ni bilo nobenega pobega. Tudi na novogoriški PU o pobegu niso bili obveščeni, vendar so na PU Kranj vztrajali, da je obsojenec v bazah zabeležen kot pobegli, pobegnil pa naj bi konec
marca.
POPRAVEK (Mojca Hardi, predstavnica za odnose z javnostmi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij)
V članku je navedenih več neresničnih dejstev. Na pisno vprašanje novinarja Andraža Sodje, ki nam ga je zastavil dne, 18.5.2010, je novinar dobil točno informacijo, ki se je glasila, da se v mesecu marcu 2010 eden od obsojencev, ki je prestajal kazen zapora v oddelku Nova Gorica dva meseca pred iztekom kazni ni vrnil iz izhoda in je na begu.
Dan pred tem sem se z novinarjem pogovarjala po telefonu in ga seznanila, da nisem v pisarni in, da informacije, ki je želi ne morem preveriti. Žal pa podatka, ki ga je želel, nisem imela v spominu, kar sem mu iskreno tudi priznala. Navedeno se je ponovilo tudi v pogovoru z novinarko Anjo Zupanc, ki me je klicala že izven delovnega časa, v poznih popoldanskih urah.
Novinar je po telefonu želel informacijo preveriti tudi pri v.d. generalnem direktorju, ki ga je prosil, naj se s pisnim vprašanjem naslednji dan obrne na predstavnika za odnose z javnostmi. Dan po tem je bila informacija preverjena in posredovana novinarju takoj, ko je zastavil pisno novinarsko vprašanje.
Glede na navedeno so nedopustne navedbe v članku, da obsojenca v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij sploh nismo pogrešali ter, da smo rabili dva dni za odgovor. Od prvega telefonskega pogovora z novinarjem do poslanega odgovora je minilo manj kot en dan.
Neresnična pa je tudi navedba, da je novinar iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij dobil celo namig, da gre za policijsko napako, ker nobenega zapornika ne pogrešajo. Novinar sam je v telefonskem pogovoru namignil, da ima morda napačno informacijo in, da gre lahko za obsojenca iz kakšnega drugega zavoda, ki je na begu.
Ponovno ponavljam, da je bil novinar v času telefonskega pogovora seznanjen, da nisem na delovnem mestu, ko je zastavil pisno novinarsko vprašanje s točnimi dejstvi, ki jih je od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij želel, njegovo vprašanje po telefonu je bilo namreč nejasno, sam je dvomil v stvari, ki jih je navajal in spraševal, je odgovor dobil v nekaj minutah.
