Slovenija
49 ogledov

Nikoli pravi čas za dvig delavskih plač

Dušan Semolič, ZSSS Dejan Mijović
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nasprotuje členu predloga zakona o SDH, ki govori o prostem določanju plač uprav v večinski državni lasti.

Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je vlado pozval, naj nikar ne sprejme  omenjenega 46.člena predloga zakona o  Slovenskem državnem holdingu – po njegovem mnenju je ta določba nepravična in nevarna za gospodarstvo in zaposlene.

Do konkurenčnosti z zniževanjem plač

Opozoril je, da je čas trenutno najmanj primeren za tovrstne posege v plače uprav v državnih podjetjih.
"Prav v njih se stalno pojavljajo grožnje po zniževanju stroškov dela, vedno se ima v mislih gradnjo konkurenčnosti družbe z zniževanjem delavskih plač in se pritiska na odpuščanje delavcev," je dejal in dodal, da ta sloj, ki vodi to politiko, pričakuje zeleno luč, da si lahko izplačuje plače po mili volji.

Semolič je pojasnil, da so se v obdobju 2012-2013 delavske plače znižale za 2,2 odstotka ter da dve tretjini delavcev prejema plače, ki so pod povprečjem.

"Prav sloj, ki bi bil obdarjen s to določbo zakona, pritiska na minimalno plačo, češ da ta znižuje konkurenčnost, da uničuje slovensko gospodarstvo," je še opozoril Semolič.

Spomnil je, da dodano vrednost v podjetjih predstavljajo tudi delavci, ne samo menedžerji. Je pa opozoril, da ima mnogo podjetij, ki so v državni lasti, monopolni položaj. Za nekatere delodajalce po Semoličevem mnenju nikoli ni pravi čas za dvig delavskih plač, nikoli pa ni nepravi čas za dvig plač in nagrad uprav.

V smeri dveh svetov

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je spomnil na raziskavo, ki sta jo opravila Združenje nadzornih svetov in družba Deloitte, ki kaže, da so se povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb od leta 2009 do 2012 zvišali za petino.

Izpostavil je, da gredo vsi koraki v smer politike dveh svetov, v polarizacijo dohodkovne neenakosti ter da zahteve menedžmenta postajajo vse bolj ostre. Ob tem je postregel s podatkom, da naj bi 832 najbogatejših v Sloveniji živelo zgolj od obresti, dividend in dobička.

Semolič je priznal, da so tudi med menedžerji razlike. Je pa izpostavil, da se je v prid kapitala zgodilo marsikaj, pravega učinka pa da ni. "Je ta sloj dal ljudem več delovnih mest? Smo bolj konkurenčni?" se je vprašal Semolič in si odgovoril, da se ni zgodilo nič in da je še slabše.


Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.