Nesporno pa je bil in je še vedno kot prvi nadzornik Zvona ena holdinga in ekonom mariborske nadškofije vpleten v največje posle Cerkve na Slovenskem. Daljših intervjujev ne daje rad.
Gospod Krašovec, kako je finančna kriza udarila po gospodarskih družbah v lasti Cerkve na Slovenskem?
Rad je finančnik. Po poklicu je duhovnik, a se bolj kot s teologijo ukvarja z gospodarstvom. Bil je zraven leta 1992 pri ustanovitvi Krekove banke in leta 1994 pri ustanavljanju Krekove družbe. Zraven je bil tudi pri cerkvenem lastniškem vstopu v časopisno hišo Delo.
Leta 1997 je mariborska škofija, ki jo je vodil, ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast. Bil je zraven leta 2002, ko je bančna skupina Raiffeisen Zentralbank objavila ponudbo za prevzem Krekove banke. In zraven je bil, ko je Gospodarstvo Rast leta 2005 objavilo prevzemno ponudbo za nakup Zvona ena holdinga.
Ne morem govoriti o Cerkvi v Sloveniji na splošno, ampak le o mariborski nadškofiji. Povem pa lahko, da je prek podjetja Gospodarstvo Rast pri lastništvu Zvona ena holdinga sodelovala le mariborska škofija, zdaj Metropolija Maribor. Takrat so bile naložbe zelo dobre.
Ampak veljate za prvega finančnika slovenske Cerkve. V javnosti ste nekako neuradni finančni minister slovenske Cerkve.
Rad bi poudaril, da cerkvene finance v Sloveniji niso centralizirane, zato lahko – kadar gre za finančne naložbe in gospodarjenje – govorim le v imenu mariborske nadškofije in podjetja Gospodarstvo Rast. Ker so bile prav te naložbe vidnejše, se je ustvaril takšen videz.
Pa mi povejte, prosim, katera podjetja mariborske nadškofije najbolje poslujejo in zakaj?
Na to lahko odgovori uprava Zvona ena holdinga, saj gre za podjetja Zvona. Od družb, ki jih neposredno spremljam, dobro posluje orglarska delavnica, in to zaradi svoje kakovosti in delovanja prek slovenskih meja. Spremljam tudi restavratorsko delavnico in Slomškovo družbo. Vse tri ustanove hkrati opravljajo tudi pastoralno nalogo, zato smo zadovoljni, če je poslovni rezultat blizu pozitivne ničle; ne glede na to finančno najboljše rezultate zagotavlja orglarska delavnica.
Ampak vi ste prvi nadzornik Zvona, kajne?
Res je, ampak ne morem govoriti v imenu uprave. Kot predstavnik lastnika sem zraven pri strateških odločitvah podjetja.
V kakšni kondiciji je Zvon? Gospoda Simona Zdolška, predsednika uprave, je namreč za taka vprašanja zelo težko dobiti na telefon?
Kriza je udarila po Zvonu ena holdingu in njegovih družbah. Otepa se z velikimi težavami, saj so vrednosti delnic naložb bistveno padle, krediti pa so ostali enaki, na prejšnji ravni. Poleg tega so podjetja, v katerih ima Zvon svoje deleže, zaradi recesije v slabšem položaju in niso sposobna plačevati dividend, ki bi jih Zvon za pokrivanje svojih kreditnih obveznosti nujno potreboval.
Saj veste, da bodo vaši kritiki to, kar ste rekli zdaj o Zvonu, lahko uporabili proti vam?
Močno smo odvisni od naložb Zvona, pri katerem so tudi dobre naložbe zaradi krize zgubile vrednost, niso pa slabe. Zaradi slabe likvidnosti se v tem trenutku ne moremo ukvarjati z načrtovanjem novih naložb. Primarna naloga celotnega sistema je dezinvestiranje do te mere, da se lahko sistem glede na bistveno spremenjene okoliščine finančno obvlada.
Povedal sem nekaj, kar se je zaradi svetovne krize zgodilo po vsem svetu v primerljivih podjetjih. Uprava Zvona ena holdinga, ki je odgovorna za naložbe in spremljanje teh naložb, pa poskuša v novih razmerah ukrepati kar se da racionalno in konstruktivno. Mariborska nadškofija spremlja nekaj manjših gospodarskih subjektov in je le delni lastnik Zvona ena holdinga prek podjetja Gospodarstvo Rast. Poleg Nadškofije Maribor sta škofiji Celje in Murska Sobota na enak način solastnici Zvona ter približno 30 tisoč manjših delničarjev.
Kako pa bi odgovorili na očitke vaših kolegov in laične javnosti, da se, čeprav ste prvi nadzornik Zvona, na sestankih s partnerji holdinga pojavljate v vlogi predsednika uprave, torej v aktivni menedžerski vlogi?
To ni res. Zraven sem le, kadar mora pri odločitvah imeti besedo tudi zastopnik lastnika ter je to posebej zaželeno in dogovorjeno. Verjetno pa ti, ki mi to očitajo, pozabljajo, da sem hkrati predsednik uprave podjetja Gospodarstvo Rast in se tu in tam moram pojaviti v vlogi menedžerja.
Merim predvsem na to, da ste igrali dejavno vlogo pri pogajanjih, da je Zvon od Cerkve dobil devet milijonov evrov za poplačilo dolga Dravskim elektrarnam Maribor. Zanima me, po kakšni obrestni meri so vam posodili omenjeni znesek?
Iz že pojasnjenih razlogov in zaradi poslovne skrivnosti o tem ne morem govoriti.
Kdo je stal za odločitvijo, da gre Zvon v bitko oziroma podpira Istrabenz pri prevzemu Petrola?
Ne bi rekel, da je šlo za odločitev, kot nakazuje vaše vprašanje; šlo je za finančno odločitev brez kakršnegakoli predznaka.
Če ne vi, kdo ima finančno-ekonomski pregled nad vsemi gospodarskimi subjekti Cerkve na Slovenskem?
Ekonomski pregled imajo posamezni škofje ordinariji, vendar le za svoje škofije. V Sloveniji je šest škofij. Vsaka je po zakoniku cerkvenega prava glede gospodarjenja s premoženjem na nek način avtonomna in mora za svoje imetje dobro skrbeti ter imeti pregled nad gospodarskimi subjekti. Slovenska škofovska konferenca nima skupne bilance vseh škofij, ker to glede na zakonik cerkvenega prava ni predvideno.
Pravite, da nihče v Cerkvi na Slovenskem nima zbranih absolutnih številk, torej pregleda nad celotno bilanco Cerkve? Po domače povedano: ne obstaja finančno poročilo za slovensko Cerkev, kot to obstaja za podjetja, družbe, holdinge? Težko verjamem.
Hvala bogu ima Zvon dobre naložbe, zato se ga da rešiti brez stečaja.
Naj ponovim, da pregleda nad celotno bilanco Cerkve nima noben subjekt, niti Slovenska škofovska konferenca. Posamezne škofije imajo podatke o financah škofije kot pravne osebe; imajo pa tudi podatke o župnijah na svojem teritoriju. Te so sicer samostojne pravne osebe, a so podrejene škofu in morajo vsako leto oddati letno finančno poročilo. Poleg tega so še redovne skupnosti, ki vsaka zase avtonomno vodi in spremlja svoje finance.
Skratka, ne obstaja dokument, neka ocena vrednosti premoženja slovenske Cerkve, ki bi vseboval zbir finančnih podatkov slovenskih škofij.
Ne obstaja. Veste, to je tudi težko izvedljivo, ker vse premičnine in nepremičnine niso ovrednotene; večinoma so to le cerkve, veroučne učilnice, župnišča in podobno, torej neprofitno premoženje, ki povzroča le stroške. Zaradi tega bi kakršnikoli podatki o oceni vrednosti tega premoženja bili ne le netočni, ampak zelo zavajajoči in “nevarni”.
Lahko poveste, katera je najbogatejša župnija, škofija v Sloveniji?
Teh podatkov nimam.
Kateri duhovnik v Sloveniji pa upravlja največ premoženja?
Moram vas razočarati, tudi teh podatkov ne vodimo.
Kako pa kaže z naložbo v telekomunikacijsko družbo T-2? Je na seznamu med prvimi dezinvesticijami?
Ne, velja še bolj za druge naložbe.
Katere?
Nobene ne bi rad izpostavljal.
Povejte končno, ali imate kupca za T-2?
Imamo jih več in pogajamo se za ceno.
Domačega ali tujega kupca?
V tem trenutku tega ne bi izpostavljal, lahko potrdim, da iščemo optimalno rešitev, in upam, da bo jeseni znanega kaj več.
Boste odstopili, če se zgodba s T-2 izkaže za slab projekt?
Z gospodom Zdolškom sodelujeva timsko in zelo dobro. Ne vem, od kod take govorice, ki jih zdaj prvič slišim.
Če bi moj odstop pripomogel k izboljšanju gospodarskega stanja, bi odstopil že danes ali jutri, toda v težjih časih se preizkuša zlasti zvestoba v izpolnjevanju nalog v skupno dobro.
Kako komentirate govorice, da se ne razumete s predsednikom uprave Zvona Simonom Zdolškom in da bi v cerkvenih krogih mnogi na vašem mestu raje videli njega?
Z gospodom Zdolškom sodelujeva timsko in zelo dobro. Ne vem, od kod take govorice, ki jih zdaj prvič slišim.
Povejte mi, ali se spor med ljubljansko in mariborsko škofijo iz začetka 90. let prejšnjega stoletja še vleče?
Na kaj namigujete?
Na to, da si je po osamosvojitvi slovenska Cerkev tudi s pomočjo vernikov in certifikatskih naložb zgradila moč. Do svojih vernikov ste prenesli sporočilo, da gre za gradnjo enotne slovenske Cerkve, na koncu pa so v Ljubljani ostali brez prebite pare, mariborska struja pa je pobrala levji delež. Nekaj, česar v Ljubljani še niso pozabili. In vi ste bili v vsem tem času zraven.
Lahko vam povem, da so take zamere, če so seveda bile, presežene.
So v ljubljanski nadškofiji potem užaljeni brez razloga? Tudi to težko verjamem.
Ne vem, od kod vaše domneve. V času pred finančno krizo, ko je kazalo, da bodo naložbe dajale dobre rezultate, smo razmišljali o vseslovenskem duhovniškem skladu, ki bi se napajal iz teh naložb. Tako bi bili vsi zadovoljni. Skupni in vseslovenski interes sta bila vedno prisotna. V Mariboru smo v bistvu razmišljali vseslovensko in smo vedno v vse projekte povabili tudi Ljubljano, vendar ni bilo interesa za sodelovanje v lastništvu.
