Čeprav Državljanska lista včeraj ni izglasovala svoje samorazpustitve, to še vedno ne pomeni, da bodo kot politična stranka obstajali dokler bo v njej vsaj kakšen član. Politične stranke se namreč izbriše iz registra v primeru, da posamezna stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje na katerih izmed volitev – državnozborskih, lokalnih ali evropskih volitvah. V zadnjih desetih letih so tako zaradi nesodelovanja na volitvah izbrisali 14 strank. Le štiri pa so zbrisali zaradi njihove zahteve, in sicer Narodno demokratsko stranko, Slovensko obrtno podjetniško stranko, Novo stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije.
V Sloveniji imamo trenutno kar 91 političnih strank, to je enkrat več kot jih je bilo pred desetimi leti, ko je bilo v avgustu v registru zabeleženih 38 političnih strank. Zanimivo pa je, da je število političnih strank skokovito naraslo v letih 2006, 2010 in 2014. Torej v letih, ko so potekale lokalne volitve.
Nezaupanje v politične stranke ...
Točnega podatka, koliko ljudi je članov političnih strank ni, a več raziskav je namerilo, da naj bi bilo članov v Sloveniji le nekaj odstotkov prebivalstva. Politologi Marjan Brezovšek, Miro Haček in Milan Zver so tako v leta 2008 izdanem delu Organizacija oblasti v Sloveniji zapisali, da nizka stopnja članstva kaže prav na nesposobnost strank samih, da bi pridobile več članov. Hkrati pa še vedno prevladuje mnenje, da članstvo prinaša korist le, če je stranka na oblasti, sicer pa je to vse prej kot korist.
Politične stranke so v zadnjih letih tudi nekakšen sinonim za nezaupanje. V raziskavi Politbarometra se politične stranke po stopnji zaupanja uvrščajo prav na dno lestvice, pred njimi pa so vlada, državni zbor in predsednik vlade.
Razen, če si v stranki enoumja - v SDS, kjer morajo slikati in dokazovati, da so glasovali po.....führerjevi vesti.
naj vsak poslanec stoji zase, glasuje po svoje presoji, ne pa da se skriva za odločitvami strank