Ministrstvo za gospodarstvo naj bi po neuradnih podatkih sredi aprila le objavilo Nacionalni energetski program (NEP), ki ga je nekdanji minister Matej Lahovnik napovedoval za prejšnjo jesen. Neuradne različice strategije že razburjajo strokovno javnost.
Trendi. Strokovnjaki pravijo, da bodo letos in v bližnji prihodnosti cene energentov rasle, predvsem zaradi povpraševanja Kitajske po nafti in plinu ter številnih kriznih žarišč. Za potrošnike se bodo verjetno dvigovale cene ogrevanja, zato poznavalci svetujejo investiranje v učinkovito rabo energije. Med nafto in plinom pa svetujejo izbiro zadnjega.
Brezvladje v energetiki
Trenutno velja resolucija o NEP iz leta 2004, ki pa je zastarela, zato vlada pripravlja novo. Neuradno naj bi vsebovala več scenarijev, ki vključujejo tako Termoelektrarno Šoštanj kot drugi blok krške jedrske elektrarne, obnovljive vire in hidroelektrarne. “Zdajšnja resolucija je le seznam želja in vse kaže, da tudi novi program ne bo prispeval k temu, da bi se končalo brezvladje v energetiki,” pravi predsednik uprave GEN-I Robert Golob, ki dodaja, da se mora Slovenija odločiti za prehod v nizkoogljično družbo.
Politično odločanje
“Strategija bi morala biti splošen usmeritveni program,” meni strokovnjak za energetsko politiko Andrej Klemenc. “Zdaj se bo v program uvrstilo vse, nato pa se bo med opcijami odločalo glede na dnevno politiko,” dodaja. NEP naj bi sicer podal vizijo razvoja energetike do leta 2030.
Južni tok: trojanski konj?
Odgovarja Miha Tomšič, strokovnjak za energetiko:
1. Kaj je narobe z energetskim programom iz leta 2004, da potrebujemo novega?
Formalno sicer velja, a se ga bolj malo upošteva. Uspe tistemu, ki ima več moči. Izvaja se manj kot deset odstotkov programov za učinkovito rabo energije. Obstaja velik razkorak med sprejetimi sklepi in dejanskim stanjem.
2. Bo novi program to popravil?
Če bodo imeli figo v žepu, je vseeno, kaj bo v njem pisalo.
3. V programu naj bi se omenjali vsi viri od jedrske elektrarne in Teša do zelene energije. Kje je tu strategija?
Izbrati moramo le eno, pri čemer ne potrebujemo ne jedrske elektrarne ne Teša.
4. To bo najbrž odvisno od različnih interesov velikih igralcev?
V državi vladajo lobiji, mi pa se moramo odločiti, ali želimo strategijo ali lobije.
5. Kaj za Slovenijo pomeni Južni tok?
Evropa 60 odstotkov plina uvozi iz Rusije. To je preveč. Če Evropa ne bo vztrajala pri svoji strategiji, je lahko Južni tok trojanski konj, način prodora ruskega sistema v Evropo.
