Mariborsko okrožno sodišče je za torek razpisalo novo obravnavo, ki ji bo do konca septembra sledilo še 24 obravnav. Četverica obtoženih v omenjeni aferi, med katerimi so nekdanji uslužbenec NKBM Borut Rataj, menedžerja družbe Satex Štefan Poštrak in Mladen Kerin ter nekdanji notar Tomislav Ajdič, naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 različnih posojil od NKBM pridobila za okoli 11 milijonov današnjih evrov protipravne premoženjske koristi. Vsi so bili za očitana kazniva dejanja leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Novembra naj bi zadeva zaradi številnih odpadlih obravnav zastarala. Vzrok za zastaranje je bilo določilo, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo, kar se je zgodilo v omenjem primeru. Vendar je Okrožno sodišče v Mariboru takrat upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi in hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.
Zelena luč ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je junija sicer odločilo, da izpodbijani člen ni v neskladju z ustavo, a je v odločbi hkrati opozorilo, da je treba natančno prebrati vse odstavke "spornega" člena, saj posledice zastaranja ne nastopijo v vsakem primeru. Kot je poudarilo, je namreč potrebno upoštevati tudi določbe, ki določajo, "katera dejstva vplivajo na iztek roka in kako".
Poleg pravnih ovir je namreč po navedbah ustavnega sodišča treba upoštevati tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je ta "nedosegljiv" za državne organe. Gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo, navaja ustavno sodišče. Ustavno sodišče sicer o tem, ali so se obtoženi izmikali sojenju, ni razpravljalo, zato se bo moralo do tega, koliko časa je še ostalo za sojenje, če upoštevajo izmikanje, opredeliti kazensko sodišče.
