To, da Zoran Janković odlaša z odločitvijo o kandidaturi na parlamentarnih volitvah, je po mnenju javnomnenjskega strokovnjaka Andraža Zorka iz Valicona precej očiten del promocijske kampanje. Sociolog Samo Uhan je prepričan, da ni dosti drugače niti pri Gregorju Virantu, ki je skupaj s še štirimi že poleti lansiral t. i. “resetirance”.
Sociolog Matej Makarovič sicer priznava, da je Janković realno v dilemi, ker je vajen zmagovati, na volitvah pa bodo stvari precej negotove, a je odločitev vseeno gotovo sprejel že pred dnevi.
“Obred navideznega odločanja, v katerem ga znane osebe hodijo moledovat, on pa nato pred množico razglasi vnaprej znano odločitev, je tragikomična,” meni Makarovič.
Konkurenta
“To je edini način,da se urbani, civiliziran in znosen del stranke Janeza Janše vzpostavi kot posebna politična frakcija,” morebitno Virantovo kandidaturo komentira sociolog Urban Vehovar.
Virant se od Jankovića po Zorkovem mnenju razlikuje v tem, da lahko računa na glasove “takorekoč vseh, ko govorimo o strankarski pripadnosti, še posebej pa na neopredljene oziroma tiste, ki na najdejo več prave izbire v strankah”.
Janković bo najverjetneje največ glasov pobral stranki SD, vendar po mnenju Makaroviča veliko več kot jih bo stranki SDS “odnesel” Virant.
SDS-ovo nezadovoljstvo ob Virantovi potezi pa Uhan pripisuje bitki za prvo mesto na desnici. “Če upoštevamo še dvig SLS bi prišlo do prerazporejanja volivcev tudi na desni, kar trenutno največji opozicijski stranki manjša dobro utrjeni prostor,” meni.
S strankami na smetišče
“Take liste bi morale v celoti nadomestiti stranke,” pa je prepričan ustavni pravnik Andraž Teršek. Stroga notranja hirearhija, delovanje preko liderjev, slepo sledenje centralizirani politiki idej, mnenj in celo glasovanj, kar so značilnosti strank, so po Terškovo največje zlo za demokracijo.
