Izgubili bomo nekaj za vselej. Tveganje je preveliko. Pahor kocka z našim nacionalnim ozemljem.
V teh treh stavkih je skrita celotna taktika oporečnikov arbitražnega sporazuma, o katerem se bomo na referendumu izrekli prihodnjo nedeljo. Sporočilo je jasno. Igra na čustva. Ni čudno, da se javno mnenje obrača, saj se takšno sporočilo dotakne vsakogar. Vsi ga razumemo.
Ob njem hitro pozabimo tudi na nedoslednosti. Razumnik Tine Hribar je denimo še pred mesecem v Sobotni prilogi trdil, da je Cerkev z Vatikanom na Pahorjevi strani, ter namignil, da Janša sporazum tiho podpira. Zdaj pa so Hribar, Janša in Cerkev skupaj, na isti strani.
Igra. Janši je lahko. Zmaga v primeru, če pade referendum. Pa tudi, če referendum ne pade. Dolga leta bo lahko jahal na tezi, da je levica prodala slovensko zemljo. Čeprav v tem primeru dejansko nikoli ne bomo vedeli, ali bo res tako, saj ne bomo vedeli, kaj bi se zgodilo, če bi referendum padel.
Janša igra na to, česa si želimo. A ne gre za to. Gre za to, na kakšen način bomo dobili več. Neznanki sta dve, ne ena. Ne vemo namreč, kako bodo odločili arbitri. In ne vemo, kakšna je alternativa zdajšnjemu arbitražnemu sporazumu. Vemo le to, da se bomo sami s Hrvati težko zmenili. To dokazuje stanje zadnjih 20 let.
A Pahor ne zna jasno sporočiti javnosti, da tvegamo v vsakem primeru. Treba pa je priznati, da je pogumnejši kot Janša. Izgubi lahko veliko.
