“Nekdo naj končno odgovarja!” je tudi v zgodbi o bančnem kartelu odločen Rado Pezdir, ki je sicer znan kot prvoborec za vračilo preplačane elektrike.
Kaj storiti, da se ne ponovi
“Kot kaže, so se banke le odločile, da bodo denar vračale. Ampak kako, da nihče ne odgovarja? Je kdo odstopil, je proti komu uveden kakšen postopek, zakaj je Banka Slovenije od leta 2006 do danes molčala?” se sprašuje Pezdir in dodaja: “Kdo pravi, da sicer ne bodo spet poskusili s kartelom?”
Zgodovina. Urad za varstvo konkurence je ugotovil, da so se NLB, Banka Celje, Nova KBM in Abanka kartelno dogovorile, da 26. februarja 2006 uvedejo 80 tolarjev provizije za dvige na bankomatih drugih bank. Sporen je način uvedbe, ne provizija, zato jih morajo vrnili le do datuma, ko so sklep o proviziji sprejeli sami.
Jutri zato namerava v imenu Društva za pravno državo na tiskovni konferenci guvernerja banke Slovenije Marka Kranjca pozvati, naj ukrepa. “Bankam naj naloži, naj povejo, koliko je bilo teh provizij skupaj z obrestmi, in naj te podatke objavi. Začne naj s postopki ugotavljanja odgovornosti v Banki Slovenije in posameznih bankah, ki so se kartelno dogovarjale,” pravi Pezdir. Hkrati opozarja, da imamo dražje banke, kot so povprečno v Evropski uniji. “Naj banka Slovenije ugotovi, ali imajo res toliko višje stroške,” poziva.
Abanka bo strankam kartelne provizije vrnila za dvige, ki so bili opravljeni od 20. februarja 2006 do vključno 18. junija, in sicer skupaj z zamudnimi obrestmi. NLB pravi, da bo spoštovala odločitev sodišča, o nadaljnjih korakih in konkretnih postopkih vračila pa bo stranke pravočasno obvestila. V Novi KBM in Abanki pa na odločitev vrhovnega sodišča še čakajo.
