Nekatere urgence zgrožene nad predlogom ministrstva

Predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (NMP), ki ga je pridobila STA, so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Na ministrstvu poudarjajo, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.

V ZD Kamnik predlogu nasprotujejo

Čeprav predlog uvodoma omenja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči, v predlaganih rešitvah o tem ni ne duha ne sluha, je za STA poudaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj, specialist družinske medicine.

Predlog bi kamniško urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere, nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure.

Potem, ko je zaradi odpora lokalnih skupnosti reorganizacija mreže nujne medicinske pomoči (NMP) leta 2015 deloma zastala, je delovna skupina ministrstva za zdravje oblikovala nov predlog reorganizacije. Po predlogu skupine, ki ga je pridobila STA, bi bilo v sistem NMP vključenih 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja.

Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem ZD, kjer so doslej letos opravili slabih 1500 intervencij, po predlogu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. "Reševalci so nepogrešljiv del ekipe, ampak nimajo pa denimo pravic za dajanje zdravil," je ob tem poudaril Rebolj.

"Imamo občutek, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo," je dodal.

Kritičen je do dejstva, da se je dokument pisalo v tajnosti in da skupina v elaboratu ni obrazložila, zakaj je predlog boljši za ljudi. Od ministrstva zdaj pričakuje pojasnila.

Kamniška občina bo za ohranitev dežurne ambulante uporabila vsa pravna sredstva

Glede na predvidene kriterije za satelitske urgentne centre, kjer bi urgentne ambulante delovale nepretrgoma, Rebolj sicer pričakuje, da bi kriterije v Kamniku sprva izpolnjevali.

Nato pa elaborat v drugi fazi predvideva dvig kriterijev, ki jih ne bi več dosegali, ker naj bi člani delovne skupine tamkajšnje področje v dokumentu administrativno razdelili tako, da pogoje za satelitski urgentni center izpolnjuje le sosednji ZD Domžale.

S postopnim dviganjem kriterijev za uvrstitev med satelitske urgentne centre bi, v predstavitvi predloga navaja skupina, zmanjšali odpor lokalnih skupnosti.

A v Kamniku to očitno ne bo delovalo. Kritikam Rebolja se namreč pridružuje tudi kamniški Župan Matej Slapar. Kot je zapisal na spletni strani Občine Kamnik, bi bila ukinitev dostopa do urgentnega zdravnika nesprejemljiva, saj je Kamnik hribovita in razgibana občina.

Tudi tokrat, kot leta 2015, bodo uporabili vsa pravna sredstva ter vse oblike pritiska, da ohranijo dežurno službo v Kamniku, je napovedal.

V primeru nujnega stanja v Slovenskih Konjicah zdravnik iz 15 minut oddaljene Slovenske Bistrice

Tudi ZD Slovenske Konjice, kot je razvidno iz predloga, ne bi postal satelitski urgentni center. Čeprav sicer podpira prizadevanja za ureditev sistema NMP, direktor ZD Dejan Verhovšek za zdaj še neuradnega predloga ne podpira.

Območje, ki ga pokrivajo – občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje – bi z uveljavitvijo predloga namreč ponoči ter ob vikendih in praznikih izgubilo dežurnega zdravnika, kar je za STA označil za nesprejemljivo, kljub argumentom o razbremenitvi zdravnikov.

Zdravnik bi se v primeru nujnega stanja na območju, ki ga pokriva ZD Slovenske Konjice, po predlogu pripeljal iz ZD Slovenska Bistrica. Dostopnost je med krajema zaradi avtoceste sicer dobra, pravi Verhovšek, a čas intervencije podaljša za do 15 minut. Takih primerov je, kot pravi, sicer resda malo, a so.

Strinja se, da bo potreben kompromis, in da bodo morali na ministrstvu za zdravje s predlogom seznaniti lokalne skupnosti. Te bodo, ocenjuje, predlog najverjetneje razumele kot napoved slabše zdravstvene oskrbe.

V Kočevju bi postali satelitski urgentni center

So pa za vključitev med satelitske urgentne centre po predlogu predvideni v Kočevju, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu v prenovo objekta, da bi ustrezal zahtevam, vložili več kot 2,5 milijona evrov. Pripravljena je tudi oprema, zaposleni pa ustrezno usposobljeni, je za STA povedal direktor ZD Kočevje Gregor Košir.

Ob tem poudarja, da zdravstveni dom pokriva 650 kvadratnih kilometrov veliko območje, kar je velik izziv, zato bi si želel, da se postavijo standardi in normativi, ki bodo omogočali zagon satelitskega urgentnega centra.

Trenutno jim namreč čez dan pripadata ekipi za dve reševalni vozili, ponoči pa le za eno, kar ocenjuje za problem. Če bi se moralo ponoči reševalno vozilo zapeljati denimo v Osilnico in kritično bolnega nato odpeljati na zdravljenje v Ljubljano, reševalnega vozila štiri ure ne bi bilo na voljo. Zato trenutno iz lastnega žepa financirajo nočno pripravljenost druge ekipe in upajo, da bo v primeru reorganizacije to urejeno.

Predlog sicer predvideva ločevanje zdravnikov in reševalcev - prvi bi na intervencijah posredovali v urgentnih vozilih zdravnikov, drugi pa v nujnih reševalnih vozilih.

"To seveda ni dvig kvalitete, vedno je bolje imeti dva zdravnika kot enega, a je to stvar strokovne presoje na nacionalni ravni, ali to lahko deluje in kaj bi pomenilo za sistem," poudarja. Glede na obremenjenost primarnega nivoja zdravstva se bo to po njegovi oceni najverjetneje žal moralo udejanjiti.

Sam sicer poudarja, da bi bilo treba ob reorganizaciji mreže NMP nujno urediti tudi plačila zaposlenih, saj so denimo zunanji pogodbeniki za dežurstva v NMP bolje plačani kot družinski zdravniki zdravstvenega doma.

Prav tako bi bilo, poudarja Košir, treba urediti plačilo nekaterih storitev, ki jih v Kočevju kot bodoči satelitski urgentni center že izvajajo – denimo laboratorijske preiskave.

Sicer pa tudi sam, kot delovna skupina v predlogu, zagovarja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči.

Spremembe sistemskih rešitev že pomladi?

Z namenom preoblikovanja mreže NMP so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen.

Bešič Loredan je poleti za STA napovedal, da bodo projekt ureditve mreže NMP na ministrstvu za zdravje predstavili po lokalnih volitvah. Če bodo z deležniki našli konsenz, pa bi sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad.

Nujna medicinska pomoč

Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze bolnikov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, pa tudi bolnišnične službe NMP - urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem.

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo po trenutno veljavnih predpisih sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila).

Po predlogu delovne skupine bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Slednji bi prav tako spremljali zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov.

Satelitski urgentni center

Majhni urgentni centri v krajih brez splošne bolnišnice in urgentnega centra. Po predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje bi bila v satelitskem urgentnem centru neprestano prisotna triažna medicinska sestra. V satelitskem urgentnem centru bi bila na voljo reanimacijska soba in vsaj ena ambulanta za kirurške posege.

PREDLOG MREŽE SATELITSKIH URGENTNIH CENTROV:

- Kranj
- Škofja Loka
- Tolmin
- Idrija
- Ajdovščina
- Sežana
- Ilirska Bistrica
- Vrhnika
- Postojna
- Domžale
- Kočevje
- Črnomelj
- Sevnica
- Šmarje pri Jelšah
- Lendava
- Slovenska Bistrica
- Radlje ob Dravi
- Litija
- Ivančna Gorica
- Velenje

Urgentni center

Samostojni oddelek bolnišnice, namenjen pomoči potencialno kritično zbolelim ali poškodovanim. Vključuje triažo ter enote za bolezni, poškodbe in hitre preglede. K urgentnim centrom spadajo tudi mobilne enote NMP.

PREDLOG MREŽE URGENTNIH CENTROV:

- Ljubljana*
- Maribor
- Celje
- Brežice
- Izola
- Jesenice
- Murska Sobota
- Trbovlje
- Slovenj Gradec
- Novo mesto
- Nova Gorica
- Ptuj**

* urgentni center v Ljubljani še ne deluje, saj je ljubljanska urgenca še vedno ločena na več enot, med drugim na internistično prvo pomoč UKC Ljubljana in splošno nujno medicinsko pomoč ZD Ljubljana.

** urgentni center Ptuj še ni zgrajen.

Vir: ministrstvo za zdravje, predlog strokovne skupine ministrstva o prenovi mreže NMP