"Gre za nedopustno in nesramno zavajanje strank. Še zlasti ker je banka dobro obveščena in močnejša stranka, ki je z določenim namenom tako strukturirala pogodbo s komitentom in tveganje zase pravzaprav zaklenila. Omenjeni 'depozit' ima komponento izvedenega instrumenta, ker je donosnost pogojna," finančni strokovnjak, ki ne želi biti imenovan, ocenjuje pisno ponudbo, s katero je Banka Koper vabila stranke, naj prihranke vložijo v tako imenovani "strukturirani" depozit. Nekatere banke ga ponujajo že več let.
Obresti praviloma ni bilo
Gre za varčevalni produkt, pri katerem je obrestovanje odvisno od gibanja vrednosti določenega tržnega indeksa, na primer košarice delnic ali euriborja. "Dobili smo nekaj pritožb razočaranih potrošnikov, zato smo banke povprašali, kako so se ti depoziti odrezali. Izplačana obrestna mera za depozitne naložbe pri Abanki, ki se obračuna na podlagi donosa košarice sedmih tržnih indeksov, je bila v prvih petih letih trajanja nič odstotkov. Trije depoziti Banke Koper, ki so bili vezani na gibanje euriborja, njihov donos pa je prvo leto (ali pol leta) zagotovljen, in sicer pet ali šest odstotkov, se po poteku tega obdobja sploh niso več obrestovali. Iz SKB banke so nam poslali podatke o štirih naložbenih depozitih: prvi se je obrestoval po vsaj 3,8-odstotni obrestni meri, drugi trije pa z obrestno mero le 0 ali 0,3 odstotka. NLB pa nam ni odgovorila," povzemajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Razočarani varčevalec
"Banka Koper je svojim komitentom ponujala nekaj, kar se je izkazalo za zelo slab produkt, saj od predlani ne daje več obresti. Banka ni obvestila komitentov, kaj se dogaja, če si hotel iz igre izstopiti, pa je zahtevala deset odstotkov od zneska vezave," razlaga razočarani komitent. Za strukturni depozit se je odločil na podlagi zloženke (ta govori le o možnosti sorazmerno zmanjšane obrestne mere, možnosti, da obresti sploh ne bo, pa ne omenja) in ustnega prepričevanja bančnega uslužbenca; pogodbe pred podpisom ni videl in je ni mogel proučiti. "Optimistične ustne napovedi, s katerimi poskuša prepričati bančni prodajalec, za banko dejansko sploh niso zavezujoče," opozarjajo v ZPS. Iz Banke Koper komentarja nismo dobili.
Združenje ne komentira
V Združenju bank Slovenije ne komentirajo posameznih tržnih produktov članic. Ali se morebiti kdaj ukvarjajo z neetičnostjo odnosa do (nepoučenih) strank? "Zavedamo se, da je zaupanje nujen temelj dobrega odnosa vsake banke s komitenti, zato si prizadevamo, da bi v čim večji meri sledili temu cilju," medlo odgovarjajo.
Največji problem je v tem, da ljudje kupujejo produkte o katerih nimajo pojma, ali pa jih takrat, ko jih kupujejo vodi le pohlep po visokih pričakovanih donosih, o rizikih pa takrat nočejo slišati. Osnovno pravilo je, da večji so pričakovani… ...prikaži več donosi, večji je riziko. Ni visokih donosov brez rizika.
Zek, pojma nimaš. Varčevanje v zlatu je eno najbolj rizičnih varčevanj, oziroma ni nič manj rizično kot varčevanje v delnicah.
Za začetek moramo vsi menjati banke. Na tujih bankah ni obresti pri dvigu gotovine, provizije so občutno nižje... itd,,tu si izračunajte, katera banka vas stane manj: http://www.zps.si/osebnefinance-3.html