Neenakost v blaginji slovenskih otrok se je povečala

Unicef je predstavil poročilo o neenakosti v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah, med katerimi je tudi Slovenija. V raziskavo je sicer zajetih 41 držav Evropske unije in OECD, razvrščene pa so glede na vrzel med blaginjo otrok na dnu in tistimi v sredini porazdelitve. Poročilo zajema štiri ključna področja, in sicer porazdelitev dohodka, izobraževanje, zdravje in zadovoljstvo z življenjem. 

Slovenija se uvršča na 9. mesto lestvice med 35 državami, takoj za Estonijo in pred Latvijo. Na vrhu lestvice je Danska, na dnu pa Izrael in Turčija. 

Najrevnejši otroci imajo skoraj za pol manj od povprečja

Na lestvici neenakosti na področju dohodka je Slovenija na 19. mestu med 41 državami EU/OECD. Vrzel v dohodku se je med leti 2008 in 2013 občutno povečala, in sicer za 6,6 odstotne točke. Leta 2014 je bila stopnja tveganja revščine med otroku v Sloveniji 14,8 odstotka. Dohodek tistih, ki so revnejši od 90 odstotkov otrok, je kar za 47,29 odstotka nižji kot dohodek gospodinjstva otroka v sredini dohodkovne porazdelitve. To pomeni, da imajo najrevnejši otroci v Sloveniji v primerjavi s povprečjem za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov.

Poročilo razkriva, da si v Sloveniji skoraj polovica najbolj prikrajšanih otrok ne more privoščiti tri ali več od devetih osnovnih dobrin, ki so razumljene kot pomembne za normalno življenje. Sem se šteje sposobnost soočenja z nepredvidenimi stroški, možnost enotedenskih počitnic izven doma, ogibanje zamudam pri plačilu najemnine, stanovanjskega kredita oz. obratovalnih stroškov, proteinski oz. mesni obrok vsak drugi dan, primerno ogrevano stanovanje, pralni stroj, barvna televizija, telefon in osebni avto. 

Manj zaužitega sladkorja in sladkanih pijač

Na lestvici neenakosti na področju zdravja je Slovenija na 16. mestu med 35 državami, z rezultatom 28,29 odstotka neenakosti. Otroci na dnu lestvice za tretjino bolj pogosto poročajo o simptomih slabega počutja. Zmanjšala se je neenakost na področju fizične aktivnosti in nezdravega prehranjevanja. Velik korak je bil narejen tudi na področju uživanja sladkorja in sladkanih pijač, in sicer za 19,4 odstotka, kar je drugo največje zmanjšanje vrzeli neenakosti na tem segmentu med EU/OECD državami. 

V obdobju 2013/2014 je 18,7 odstotka adolescentov v Sloveniji dnevno poročalo o enem ali več zdravstvenih simptomov, kot so glavobol, bolečine v trebuhu, občutek otožnosti/apatičnosti, občutek razdraženosti in vzkipljivosti, občutek nervoze, težave z nespečnostjo, občutek vrtoglavice. 

Na lestvici neenakosti na področju izobraževanja Slovenija zaseda 11. mesto med 37 državami. Podatki se ne razlikujejo od povprečja OECD. V letu 2012 skoraj 10 odstotkov 15-letnikov ni doseglo zadovoljivega nivoja znanja pri vseh treh predmetih (bralne zmožnosti, matematika, znanost). 

Deklice bolj nezadovoljne kot dečki

Otroci so z oceno od 0 do 10 ocenili, kako zadovoljni so s svojim življenjem. V povprečju otroci v OECD svoje življenje ocenjujejo z oceno 8, otroci na dnu pa imajo med 2,5 in 3 točke slabšo oceno. Slovenija je na tej lestvici na 12. mestu med 35 državami. Tudi v Sloveniji imajo otroci, ki imajo najnižje zadovoljstvo z življenjem, za tretjino slabši rezultat od povprečja. Deklice, stare med 13 in 15 let, v primerjavi z dečki poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem. Otroci in družine z nizkim družbenoekonomskim statusom v Sloveniji za 8 odstotnih točk bolj nagnjeni k nižjemu zadovoljstvu z življenjem.