Ne vedo, kdaj deduje država

“Pri svojem delu nisem zasledila, da bi ljudje pomoč vračali, je pa ogromno klicev,” pove Ljubica Levačič, strokovna delavka na ljutomerskem centru za socialno delo (CSD).

Potem ko smo v Žurnaju 24 objavili, da lahko država od dedičev terja denarno socialno pomoč, ki jo je prejemal pokojnik, ljudi namreč skrbi, ali lahko država deduje njihovo premoženje. A pomočem se zaradi strahu pred terjatvami države še ne odpovedujejo, pravijo na centrih.

“Nekdo je sicer spraševal o vračilu, ampak nimamo odgovora na to, na kakšen način bi denar lahko vrnil (da svojcem ne bi zapustil dolgov, op. a.),” zagato opisuje Levačičeva. Zdaj vsi centri čakajo na navodila ministrstva za delo, kako naj ravnajo in kako naj opozarjajo uporabnike. Do zdaj namreč navodil ministrstva niso dobili, je potrdil direktor CSD Moste Polje Marjan Vončina: “Seznanili pa so nas s tem, da so pravobranilci šli v akcijo.”

Z oglasne deske na kopije
Po besedah Levačičeve na njihovem CSD po novem vsakemu vlagatelju dajo fotokopijo določil zakona o dedovanju, ki dopušča priglasitev države med dediče po pokojnem prejemniku pomoči. “Prej fotokopij nismo dajali, smo pa imeli več let obvestilo na oglasni deski, vendar tega nihče ni resno jemal,” opozarja.

Direktorici CSD Slovenj Gradec Boži Vitežnik Raj se to, da pravobranilci v imenu države terjajo nazaj pomoč, zdi sporno, saj poudarja, da CSD tako ali tako že pri samem dodeljevanju pomoči upoštevajo tudi premoženje oziroma katastrski dohodek. “Z vračilom državi ustvariš dodatno socialno stisko,” meni sogovornica. Kot pojasnjuje, pri njih telefonskih klicev prestrašenih prejemnikov pomoči sicer ni bilo, ker pomoč pretežno dobivajo mladi, iskalci prve zaposlitve, ki nimajo imetja.