Ne -13, sindikati pristanejo le na -3

Sindikati javnega sektorja so zavrnili še en vladni predlog, ki je predvideval 13-odstotno znižanje plač. Vladi so na današnjih pogajanjih dali dva protipredloga.

Kot je pojasnila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar, bi po prvem sindikalnem predlogu poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke.

Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače, kar ves čas predlaga Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in se pogovarjali o vseh drugih predlogih, je dejala Mlakarjeva.

Trenutno sindikati niso enotni, ker so interesi tistih sindikatov, kjer je še potrebna odprava plačnih nesorazmerij, dokaj jasni, meni Mlakarjeva. Za tiste, ki pa že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, pa po njenih besedah to pomeni "čisti minus pri sedanjih plačah, kar pa je razumljivo tudi neugodno za tiste javne uslužbence, ki so dosegli odpravo plačnih nesorazmerij prej kot nekateri drugi".

Predlog o odpravi plačnih nesorazmerij in hkratnem triodstotnem znižanju mase plač je danes podprlo 13 sindikatov, kar je velika večina, je dejala Mlakarjeva. Za vladno stran pa je to po njenih besedah nesprejemljiv predlog.

Pličanič verjame v razum sindikatov

Vlada je sicer predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. To bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače, je med pogajanji pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki je današnje pogovore ocenil kot konstruktivne, čeprav se želja vlade, da bi potekala o drugih temah, kjer sta si strani manj vsaksebi, ni uresničila.

Predlagano vladno znižanje plač -13 odstotkov naj v realnosti ne bi udarilo po nobeni skupini zaposlenih v javnem sektorju, nobeni skupini zaposlenih pa tudi ne bi ostale nespremenjene, ampak bi bilo znižanje nekje med nič in 13 odstotki, je pojasnil minister.

Stavka je po Pličaničevih besedah legitimen način izražanja nezadovoljstva, prepričan pa je, da so "sindikati bolj razumni in da se zavedajo položaja, v katerem je Slovenija, in da se bodo še naprej pogajali".

Da sindikati med sabo niso usklajeni, je po koncu pogajanj poleg ministra sicer poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič in dodal, da je sindikalnih predlogov še več. Tako

"Danes so bila pogajanja prekinjena na neki točki, ko ni povsem jasno, ali je prišlo do napredka, ali ne," pa je po koncu pogajanj v izjavi za medije dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. V četrtek bo na vladi ustanovljena tudi pogajalska skupina, ki se mora po zakonu pogajati s stavkovnim odborom. "Tako bodo jutri zadnja mirnodobska pogajanja, od jutri naprej se bodo verjetno razmere spremenile," pravi Štrukelj.

Vlada si želi dogovor, a ne bo popustila

Na vprašanje, ali so pogajanja ob napovedani stavki v javnem sektorju sploh še smiselna, pa minister Pličanič odgovarja, da so pogajanja nujna, ker si vlada želi dogovor s sindikati. "To je naš temeljni cilj, temeljno izhodišče, od tega ne odstopamo," je poudaril. Ob tem dodaja še, da prav tako ne odstopajo od želje in odločnosti, da prihranijo 800 milijonov evrov v državni blagajni v relativno kratkem času.

18. april vse bližje

Rezi so sicer zajeti v predlog rebalansa proračuna, ki ga je vlada sprejela v četrtek, medtem pa je več kot 20 sindikatov javnega sektorja že napovedalo stavko.

Kako bo stavka potekala, se bodo sindikati še dogovorili. Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, stavka 18. aprila bo, "če seveda vlada v prihodnjih dneh ne bo bolj razumno pristopila k stvari".

Sindikati javnega sektorja pa so tokrat le stopili skupaj in oblikovali eno pogajalsko skupino. Pričakuje se, da bodo danes imenovali tudi vodjo pogajalske skupine ali pa se bodo dogovorili, da bodo pogajanja vodili izmenično.

Spomnimo

Predlog rebalansa letošnjega proračuna upošteva sredin pogajalski predlog vlade. Masa za plače bi se z julijskim izplačilom znižala za 10 odstotkov, hkrati pa bi se izplačala tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. To pomeni okoli osem odstotkov manj za plače javnih uslužbencev.

Vlada je predlagala tudi prilagoditev izplačila regresa za javne uslužbence, da bi tisti z nižjimi plačami dobili celoten ali pa velik del regresa, tisti z visokimi plačami pa zelo majhen del ali pa nič. Izdatki za regres naj bi se tako po predlogu rebalansa zmanjšali za polovico. Predvidene so prilagoditve še pri prevozu na delo in potnih stroških.

Sindikati ponujajo, da plače javnim uslužbencem ostanejo zamrznjene do konca leta, kar bi samo po sebi, kot pravijo, prineslo 200 milijonov evrov. V tem času pa bi lahko vlada oblikovala ukrepe, ki bi vodili k racionalizaciji javnega sektorja, a bi bili sprejemljivejši za ljudi, še pravijo sindikati.