"Leto 2020 je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, smo ostajali in še ostajamo več doma, v krogu ožjih družinskih članov. Seveda pa za žrtve nasilja v družini, ki so doma še bolj izpostavljene grožnjam, nasilju, zlorabam, to predstavlja dodatno grožnjo, trpljenje in tudi manj priložnosti, da poiščejo pomoč," opozarja Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Posebej poudarja, da so v času ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa najbolj ranljivi otroci, ki so povsem odvisni od staršev. "V primeru, da so žrtve nasilja doma, ne morejo in ne zmorejo sami podati prijave," izpostavlja Menegalija. "Zato v policiji ves čas pozivamo vse, da v primeru zaznave nasilja, le tega priajvite. Policisti se bomo odzvali na vsak klic, na vsako prijavo nasilja v družini in bomo tudi ustrezno ukrepali ob pomoči vseh tistih, ki so nasilje zaznali."
Nasilje v družini, nad ženskami in otroki je po besedah Menegalije eno najbolj razširjenih in škodljivih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Ker se dogaja za zaprtimi vrati pogosto tudi ni zaznano ali pa je zaznano prepozno," opozarja Menegalija. "Razlogi, zakaj nasilje ni prijavljeno, so različni - stigma, strah, sram ali občutek ponižanja. Žrtve nasilja v družini, ki so v nasilnem odnosu, so pogosto izolirane, tudi življenjsko ogrožene, same težko pokličejo ali poiščejo pomoč."
V tabeli so predstavljeni podatki po obravnavanih kaznivih dejanjih, za katera je bila podana kazenska ovadba. Statistika se pridobiva iz tako imenovane žive baze, zaradi tega se podatki lahko še spremenijo, tudi za pretekla leta. Poleg tega ni nujno, da je bila zaznava obravnavanega kaznivega dejanja v istem letu, kot je bila podana kazenska ovadba, prav tako se lahko statistika za pretekla leta spremeni zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja, zaradi zavržbe in podobno.
Podatkov za leto 2021 nam Policija ni posredovala, ker je statistično obdobje prekratko in so letos obravnavani primeri "še v delu", zato statistika ne bi bila primerljiva.
V prvem "lockdownu" upadlo število prijav
Predsednica društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, s katero smo se o nasilju v družini pogovarjali konec lanskega leta, pravi, da se boji, da dobrega vpogleda v dogajanje v družinah nihče nima. "V prvem "lockdownu" se je zgodilo, da je število prijav dramatično vpadlo v vseh institucijah na policiji, na CSD, tudi v nevladnih organizacijah se je poznal velik upad – ljudje so se zaprli in iskali rešitve, da preživijo svoj vsakdan, niso iskali pomoči zunaj, deloma zato, ker so bile pomanjkljive informacije o tem, ali je ta pomoč v času "lockdowna" sploh na voljo, večinoma pa zato, ker je bilo to zanje prenevarno – torej so morali znajti druge načine," je povedala Zabukovec Kerinova. "Na večini institucij je število prijav po nekih akcijah informiranja in ozaveščanja začelo spet naraščati in je bilo v nekem obdobju izrazito višje kot sicer, sploh pa je naraslo po koncu zaščitnih ukrepov čez poletje, ko so se ljudje videli, da tako v svojih družinah ne morejo oziroma nočejo več živeti, saj je bilo to v času krize zanje večja obremenitev kot razbremenitev." Več o tem si lahko preberete v intervjuju z naslovom "Kriza zaradi covid-19 je mnogim odprla oči, zato porast ločitev.
Levičarji, RTV in NVO pa lažejo, da je nasilja več, "ker nas Vlada zapira".