Državno stanovanjsko politiko že od začetka 90-ih let kroji prav sklad, ki je v veliki meri kriv tudi za nerazumno visoke cene nepremičnin pri nas. Se še spomnite nacionalne varčevalne sheme? Vanjo so zvabili več deset tisoč ljudi, na trgu (predvsem v prestolnici, kjer je povpraševanje od nekdaj največje) pa ponudili le peščico stanovanj. In ker je bilo povpraševanja neprimerno več kot ponudve, so cene podivjale.
Shemo je izumil dolgoletni šef SSRS Edvard Oven, ki je v enem od intervjujev dejal, da pri njih sklepajo posle po načelu, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Sodišče ga je v začetku leta zaradi zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč obsodilo na štiri leta in šest mesecev zaporne kazni. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Vse to se (je) seveda dogaja(lo)z blagoslovom politike, ne nazadnje skladove nadzornike imenuje vlada.
Da je politika stanovanjskega sklada zgrešena, da je nepremičninski trg izkrivljen, da najemniških stanovanj praktično ni, poznavalci kričijo že leta. Lahko pričakujemo, da jim je država končno prisluhnila? Osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa (pri njegovi pripravi sodeluje tudi stroka) to sicer nakazuje, vprašanje pa je v kolikšni meri se bodo smernic držali operativci.
Preberite še članek: "Stanovanjski sklad kmalu le najemniški posrednik".
