Najslabše plačani sodnik zasluži toliko

Zdravniki in zobozdravniki so opozorilno stavkali včeraj, sodniki so delo za eno uro prekinili že prejšnji četrtek. A ker niso ničesar dosegli, danes začenjajo štrajk, ki bo trajal kar dva tedna, do 24. januarja. Toliko kot polovica poletnih sodnih počitnic.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan Flickr/Vlada RS

Manj kot najslabše plačani poslanec

Z njimi se je strinjalo tudi ustavno sodišče, ki je 30. junija lani presodilo, da sta s prenizkimi plačami sodnikov kršeni ustavni načeli sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Za skrajni rok za odpravo neustavnosti je bil določen letošnji 3. januar, a novopečeni minister za javno upravo Franc Props je naslednji dan dejal, da bodo odločbo ustavnega sodišča uresničili po končanju dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor. Zamik je potrdila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

S tem se na sodniškem društvu niso strinjali. "Ustavno sodišče je zakonodajalcu določilo šestmesečni rok, pri čemer je upoštevalo, da sta zakonodajalec in vlada že dalj časa seznanjena z obravnavano problematiko. Protestiramo, ker je ta rok pravkar potekel brez uspeha. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto," so zapisali med drugim. "Protestiramo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem nikakor ni povezana. Naše plače že več kot 20 let konstantno realno padajo; kljub stažu in napredovanjem ne dosegamo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja! Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca!"

Skoraj 800 sodnikov imamo

In kakšne so plače skoraj 800 slovenskih sodnikov? Kot so nam sporočili z vrhovnega sodišča, najmanj zasluži okrajni sodnik, ki je komaj nastopil službo – mimogrede, za sodniški položaj se je mogoče potegovati šele z dopolnjenim 30. letom starosti: 2796 evrov bruto (47. plačni razred), torej približno 1.800 evrov neto.

Okrožni sodniki v povprečju zaslužijo 3400 evrov bruto, višji 4100, vrhovni okrog 4800, ustavni pa približno 5700 evrov bruto. Po novem bi se jim plače drastično dvignile za 1200 do 2500 evrov bruto, odvisno od položaja. Vsekakor za precej več, kot sta znašala prejšnja predloga vlade: premier Robert Golob je sodnikom kot začasno rešitev lani obljubil 600 evrov bruto mesečnega dodatka, kar je padlo v vodo, ker ni bilo v skladu z ustavo, pravosodno ministrstvo pa je prejšnji mesec pripravilo interventni zakon za 1000 evrov bruto dodatka, a ga koalicija ni podprla.

Trenutno ni dialoga

Sodniki zdaj čakajo, kaj bosta storila vlada oziroma ministrstvo za pravosodje. Tam se očitno ne dogaja veliko, razen, da je bila z včerajšnjim dnem s funkcije razrešena državna sekretarka in nekdanja sodnica na višjem sodišču v Ljubljani Valerija Jelen Kosi, ki je v četrtek zaradi nespoštovanja ustavne odločbe podala odstopno izjavo.

"S strani ministrstva za pravosodje oziroma vlade ni nikakršnega signala, da bi kakor koli ukrepali v smeri izpolnitve predmetne sodne odločbe. Zato trenutno tudi ni nobenega dialoga; izvršitev sodne odločbe, ki vsebuje zavezujoč rok, tudi ne more biti stvar pogajanj," nam je včeraj popoldne sporočila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević in dodala, da zato ostajajo pri "izrednem protestnem ukrepu (ne stavki!)".

V tem času bodo sodišča opravljala nujne, denimo priporne zadeve, se bo pa lahko ob tem vsak sodnik posebej odločil, ali bo že razpisane nenujne naroke preklical ali ne. "Ostale službe sodišč in javne knjige bodo poslovale nemoteno," še piše na spletni strani vrhovnega sodišča.

Sodnike podpirata tudi odvetniška zbornica in tožilci, ki so 4. januarja prav tako opozorilno stavkali, saj so njihove plače vezane na sodniške.

dezurni@styria-media.si