Slovenija
400 ogledov

"Najemnine ne plačuje redno vsak četrti najemnik"

razno 13.03.13. revscina, delozacija, zaskrbljenjost, rubez, Emilia Montoya Vazq Žurnal24 main
"Z revščino narašča tudi število deložacij. Ker ljudje nimajo prihodkov, ne morejo plačevati stroškov, posledica so deložacije," poudarjajo socialni delavci. Statistika je najbolj kruta na Štajerskem. Mariborski stanovanjski sklad je lani zahteval 112 deložacij, izvedli so jih 25.

Na ljubljanskem stanovanjskem skladu pravijo, da približno tretjina najemnikov najemnine ne poravnava redno. Njihovi mariborski kolegi pa poudarjajo: "Za povprečno veliko dvosobno stanovanje znaša najemnina približno 180 EUR. Ugotavljamo, da najemnine ne plačuje redno vsak četrti najemnik." 

Skupni dolg najemnikov stanovanj javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) v Mariboru je konec lanskega leta znašal nekaj manj kot 1,5 milijona evrov.

 "Deložacij je zaradi revščine, ki je najbolj kruta prav do tistih, ki imajo najnižje dohodke, veliko. Gre za začaran krog. Ljudje ne uspejo plačati osnovnih stroškov. Upravitelji stanovanj pa pač niso socialni delavci,"  pojasnjuje Valerija Bužan iz Socialne zbornice Slovenije.  

"Povprečni dolg najemnika ob deložaciji znaša približno šest tisoč evrov. Trend neplačevanja najemnin in visokega števila deložacij raste. Upada tudi v letošnjem letu ne pričakujemo," sporočajo in dodajajo, da jih je bilo samo do konca letošnjega marca razpisanih 28, do konca aprila pa jih je še 14.

Tudi po deložaciji dolga ne poravnajo

Najemniki dolga tudi po deložaciji praviloma ne poravnajo, izvršba pa zaradi pomanjkanja sredstev dolžnika povečini ni uspešna. "Opažamo, da vse več najemnikov zaprosi za odpust obveznosti v okviru stečajnega postopka," poudarjajo na JMSS Maribor.

Na ljubljanski občini so lansko pomlad začeli s posebnim proti deložacijskim  programom, s katerim pomagajo najemnikom, da ne bi izgubili nastanitve – zajema posredovanje v kriznih situacijah in preventivno delo z najemniki v tesnem sodelovanju s Centri za socialno delo in Društvom Kralji ulice.

Možnost za pomoč obstaja, a ljudje zanjo ne vedo

"Postopek za pomoč deložiranim obstaja, a ljudje velikokrat ne vedo kam iti po pomoč. Pogosto pa zaradi kopice skrbi – običajno se ukvarjajo z izgubo službe, stanovanja, odklapljajo jim elektriko in vodo – nekako zablokirajo in niso sposobni več iskati primernih rešitev," trdi Bužanova.

Z ministrstva za delo ob tem sporočajo, da pripravljajo brošuro v kateri bodo zapisane vse pravice in možnosti, ki jih imajo najemniki stanovanj, ko se znajdejo v škripcih. Izpostavljajo pa tudi popravke zakonodaje – med drugim načrtujejo v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom, nekaterimi drugimi ministrstvi in občinami poiskati prazna stanovanja in jih ponuditi socialno najbolj ogroženim.

Pomagajo lahko tudi CSD in nevladne organizacije

"Najemnike, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, pozivamo, da ne odlašajo in se še pravočasno po pomoč obrnejo na Center za socialno delo ter nevladne organizacije (Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine Maribor, …) Postopek prisilne izpraznitve stanovanja namreč ustavimo šele v primeru, da najemnik poravna vse obveznosti iz naslova najemnega razmerja. S takšnim najemnikom sklenemo novo najemno pogodbo," poudarjajo na JMSS.

"Pri deložacijah je možnost tudi, da zaprosijo nevladne organizacije za pomoč, tudi z elektro podjetji se je možno dogovoriti za obročno odplačevanje. A žal se v nekaterih primerih dolg tako nakopiči, ga je praktično nemogoče poplačati," pravi Bužanova.   

S koprske občine pa so nam sporočili, da zaradi intenzivnega opominjanja najemnikov in izterjav kljub krizi število deložacij ni bistveno povečalo. "Opažamo pa, da se je v zadnjem letu zelo povečalo število osebnih stečajev," so še dodali.

Vsebine s področja sociale in prava tudi na forumih med.over.net.

Komentarjev 1
  • mph 14:04 09.april 2015.

    Tisti, ki smo še iz časov Jugoslavije toliko bolj vidimo, kako je degradila ta država v vsem tem času. Nekaj, kar je bilo nepojmljivo nekoč, delavec in šibki so res nekaj šteli, je danes postalo kar standardno. in žaba je že skoraj kuhana.