Mateja De Raya, direktorica Zveze SožitjeTo je skupina ljudi, ki je vedno prezrta. Oni se sami ne morejo zagovarjati, starši se ne želijo ravno izpostavljati. Velikokrat se govori o slepih, gluhih, naših pa kot da ni. Začeli smo opozarjati, da smo tudi mi tukaj.
Predstavniki Zveze Sožitje – zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije so predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju predali podpise, ki so jih zbrali pod skupnim geslom Za dostojanstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju. S predano peticijo želijo opozoriti na nov zakon o prejemkih, izobraževanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in pomoč pri soodločanju. Zbrali so več kot 10.500 podpisov.
Tri zahteve: prejemki, izobraževanje, soodločanje
"V akcijo smo šli, da bi zakon o socialnovarstvenih prejemkih spremenili, saj za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove starše ni bil dober," je za zurnal24.si povedala Mateja De Raya, direktorica Zveze Sožitje, ki meni, da se status invalida mora ohraniti. "Nikakor te osebe ne morejo biti brezposelni socialni podpiranci."
Vključevanje v običajne šole
Vendar pa to ni edina težava, pravi De Rayeva. Izboljšati je treba tudi izobraževanje, ki je povezano z uveljavitvijo inkluzije in je marsikje po Evropi že uveljavljena praksa. "Osebam z motnjami v duševnem razvoju mora biti omogočeno, da se izobražujejo v običajnih osnovnih šolah z določeno podporo, seveda tam, kjer je to možno," meni De Rayeva.
"Ko odrastejo, ne potrebujejo skrbništva"
Tretja zahteva, zaradi katere bodo na Zvezi Sožitje predali peticijo, pa se veže na družinski zakonik. "Ko otroci z motnjami v duševnem razvoju postanejo ljudje in ko ne bo več statusa podaljšanja roditeljske pravice in bodo opravnomočeni, bo treba urediti neko podporno oziroma nadomestno odločanje o njih, saj sami tega niso zmožni. Želimo si, da bi bilo možno podporno odločanje. Da bi se oseba sama odločala in imela enega, ki bi ji pri tem pomagal. Saj samo skrbništvo ni isto, to je nadomestno odločanje."
Prevečkrat pozabljeni
Žalostno je, da so ljudje z motnjami v duševnem razvoju velikokrat v ozadju, ogorčeno pove De Rayeva in dodaja, da so prav z zbiranjem podpisov in peticijo, želeli, "da bi tisti, ki o tem odločajo, vedeli, da obstajamo in da je treba pri spremembah zakonodaje misliti na konkretne posledice, ki so na podlagi naše zakonodaje za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše zelo boleče," še pove direktorica Zveze Sožitje.
