Ob občutnem padanju cen nafte se postavlja vprašanje, kdo so največji zmagovalci in poraženci tega padca. Kot ugotavlja časnik The Wall Street Journal, ima Slovenija od tega pozitivne učinke v višini 1,4 odstotka BDP. V Banki Slovenije pa ocenjujejo, da bi bil lahko BDP letos v primeru vztrajanja nizkih cen realno višji za 0,3 do 0,5 odstotka.
Glede na to, da se je močnejši trend padanja cen nafte začel nekje v sredini leta 2014, se trenutno po ocenah Banke Slovenije učinki tega še niso v večji meri odrazili v bruto domačem proizvodu (BDP).
Učinek se pokaže po letu ali dveh
Ocene namreč kažejo, da se vpliv šoka cen nafte na gospodarstvo pokaže po daljšem časovnem obdobju, največji učinek pa tako doseže šele po letu ali dveh od začetka šoka. Vpliv na BDP v zadnjem lanskem četrtletju zato v Banki Slovenije ocenjujejo kot razmeroma majhen, k rasti naj bi padanje cen nafte prispevalo okoli 0,1 odstotne točke.
V celotnem letošnjem letu pa bi bil lahko realni BDP za 0,3 do 0,5 odstotka višji kot v primeru, če cene nafte ne bi ostale na trenutnih nizkih ravneh.
Ocen tujih analiz na Banki Slovenije ne morejo komentirati, ker ne poznajo obdobja, na katero se nanašajo. Pri vseh teh ocenah je treba po njihovih navedbah upoštevati dejstvo, da se zaradi nižanja cen nafte hitro krčijo tudi gospodarstva, ki spadajo med pomembne trgovinske partnerice Slovenije, kot je npr. Rusija, zaradi česar se manjša povpraševanje po proizvodih nekaterih izvoznikov.
Za konkurenčnost pomembnejši drugi elementi
Na vprašanje, kako naj slovenska podjetja izkoristijo ugodne učinke poceni nafte, na Banki Slovenije opozarjajo, da se cene črnega zlata kot surovine nižajo tudi za podjetja v drugih gospodarstvih, učinek na konkurenčnost pa je odvisen od deleža nafte med inputi podjetij.
Za zagotavljanje konkurenčnosti so zato po mnenju Banke Slovenije najbrž pomembnejši ostali elementi, med drugim stroški dela, učinkovitost proizvodnih dejavnikov ter sposobnost iskanja tržnih niš in inovacijska zrelost.
Trevor Houser s Peterson Institute for International Economics ocenjuje, da bi lahko največje uvoznice nafte račun za uvoz nafte znižale za več kot 500 milijard dolarjev, če se bo padec cen letos nadaljeval.
"Država" so tudi plače zaposlenih JS in injekcije proračuna v pokojninsko blagajno. Ta denar se v nekem deležu porabi tudi v domačem gospodarstvu. In investicije države, ki jih izvede domače gospodarstvo.
pri nas ima veliko korist od nižjih cen nafte samo državanarod in gospodarstvo, pa dobi le drobtiniceko bodo cene naftnih derivatov kot so npr v avstriji bomo pa vsi imlei profit in se le ta ne bo pokazal… ...prikaži več šele čez nekaj let...
Kakorkoli, kupci v Sloveniji smo vedno v izgubi.Zato polnim v tujini, če le morem in to je kar pogosto, ker če se zadržujem v bližini meje mi izračun takoj pokaže koliko lahko prihranim, če grem čez mejo in napolnim… ...prikaži več rezervoar.Na letni ravni je to ogromen prihranek tudi ko odštejem kilometre in čas, ki ga porabim, da grem napolnit rezervoar.