Od vseh možnosti, ki jih ponuja vlada, je
najbolj verjetno linearno znižanje plač vsem.
Dejan Mijović
Vlada je odigrala še eno sijajno partijo političnega šaha. Sprejela je proračun, ki maso plač v javnem sektorju menda zmanjšuje le za pet odsotkov. Ni veliko, pa tudi ne čisto res. Pet odstotkov manj je treba prihodnje leto porabiti od tega, kar so za letos načrtovali, zares bomo porabili precej več. Rez bo zato večji, menda okrog deset odstoten. Druga s stališča vlade vrhunska odločitev je, da so kar vsakemu šefu organa, ravnatelju ali direktorju prepustili, naj se dogovori, kako bo to dosegel, lahko niža plače ali odpušča. Seveda bodo povsod zaposleni stopili skupaj in si raje sporazumno znižali plače, kot pa da bi odpustili sodelavke in sodelavce. Medtem ko je naporno usklajevanje Zujfa s plače na koncu v povprečju znižalo le za okrog tri odstotke, pa še zaradi tega je bilo obilo slabe volje, bodo javni uslužbenci tokrat zadovoljni, da so si jih lahko znižali za deset odstotkov in se tako izognili še precej hujšemu scenariju. Pa naj še kdo reče, da
Janez Janša ni sijajen politik.
Druge fronte. Sindikati sicer pravijo, da tako ne bo šlo, žugajo s stavkami in referendumi, njihov dodaten adut je, da se hkrati pogajajo še o pokojninski reformi in trgu dela. Igra se pač igra na vseh frontah naenkrat.
Vladno učinkovitost pa lahko zelo omaja tudi učinkovito sodstvo. Samo vprašanje časa je najbrž, kdaj bodo policisti in vojaki iztožili letošnje regrese in kdaj bo ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo znižanje “jugopokojnin” neustavno. Ne eno ne drugo ne bo poceni.
