Davčne spremembe bi morale biti pripravljene načrtovano, s predhodno narejeno poglobljeno analizo gospodarske situacije v Sloveniji in na širšem evropskem trgu, s ciljem oblikovanja ukrepov za ustvarjanje spodbudnega okolja za strokovne kadre, ki so potrebni za ključne (razvojne) gospodarske panoge v Republiki Sloveniji, na eni strani in za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ na drugi strani, opozarja ZDSS.
Potrebna je predhodna analiza
Vsaka vlada bi morala imeti pri pripravi predlogov davčnih sprememb dve vodili, opozarjajo. "Predlogi za spremembo in dopolnitev davčnih sprememb morajo temeljiti na predhodno izdelani analizi obstoječega stanja, upoštevajoč razvojno strategijo vodilnih gospodarskih panog v državi in analizo ureditve posameznega instituta v primerljivih davčnih (pravnih sistemih). Davčne spremembe se morajo sprejemati po rednem zakonodajnem postopku," so zapisali. Zasledovanje političnih obljub ne bi smelo biti razlog za hitenje s spremembami te zakonodaje. Spremembe na področju davkov namreč vplivajo na predvidljivost poslovnega in davčnega okolja ter drugih sfer družbe.
Davčni sistem mora biti predvidljiv
"Spremembe davčne zakonodaje ne smejo posegati v pridobljene pravice in (po)slabšati pravnega položaja zavezancev. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti prehodnim določbam v zakonu, ki bi davčnim zavezancem zagotovile, da se jim pridobljene pravice ne odvzamejo ali celo ukinejo. Ni sporno, da politika lahko posega v davčni sistem, vendar mora pri tem upoštevati, da je zavezancem treba zagotoviti ustrezno raven pravne varnosti in predvidljivosti davčnega sistema," izpostavljajo.
Poslovne odločitve se sprejemajo na podlagi predvidevanj in pričakovanj. "Če se sistem kasneje spremeni in se jim koristi, ki so jih upravičeno pričakovali odvzamejo, mora za to obstajati pomemben javni interes, ki ga je treba ustrezno podkrepiti in obrazložiti. Nesprejemljivo je tudi vsakršno vnaprejšnje zbiranje podatkov (t.i. zbiranje podatkov na zalogo kot je primeroma obvezno posredovanje DDV evidenc po predlogu sprememb ZDDV-1), ki pretirano posega v pravico do zasebnosti in lastnine. Opozarjamo tudi na nedopustno podaljševanje zastaralnega roka, brez upravičenih razlogov."
Zbornica je podala več pripomb na predlagane spremembe, celoten dokument je na voljo na tej povezavi. Pričakujejo, da bodo spremembe zakonodaje šle v smeri izboljšanja kakovosti storitev izvršilne veje oblasti in s tem udejanjanj načela enakosti pred zakonom in posledično uravnoteženjem med obveznostmi in pravicami strank v razmerju s finančno upravo.
Predlog v nasprotju z ekonomsko logiko
Med drugim so podali pripombe glede črtanja posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. "Skladno z argumentacijo zakonodajalca v okviru predloga sprememb ZDDPO-2 (črtanje predmetne ureditve v okviru ZDDPO-2) naj bi posebna opcijska ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v praksi pomenila odstop od načela obdavčevanja po ekonomski moči in je nesorazmerno ugodnejša za zavezance v storitvenih dejavnostih, spodbuja pojav nezakonitih praks na trgu dela, prikrivanje prihodkov ter prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Nadalje zakonodajalec pojasnjuje, da sistem za pravne osebe ne predstavlja administrativne poenostavitve, saj morajo ne glede na izbrani sistem obdavčitve še vedno voditi poslovne knjige in sestavljati ter predlagati letna poročila v skladu z ZGD-1, temveč gre le za ureditev, ki omogoča davčno optimiziranje."
"Predmetni razlogi so pavšalni. Vsi razen argumenta v zvezi z administrativno obremenitvijo pa tudi neresnični. Namreč če držijo, je absolutno nekorektno, da tako imenovani 'sistem normiranstva' obstaja v okviru ZDoh-2, v okviru ZDDPO-2 pa bi ga črtali. Sprašujemo se, zakaj se diskriminira gospodarsko družbo, ki ustvarja primerljive dohodke kot samostojni podjetnik samo zato, ker je pravno-organizacijska oblika drugačna. Slednje je v nasprotju s pravico do enake obravnave zavezanca pred zakonom iz 14. člena ZDDPO-2."
Preberite tudi: Minister Boštjančič, zakaj ščitite popoldanske s.p.-je?
Nepotrebna in v nasprotju z ekonomsko logiko se jim zdi tudi predlagano znižanje praga za vstop in ohranitev statusa normiranca iz dosedanjih 150.000 evrov povprečnih prihodkov za zadnjih dve leti na 60.000 evrov. Po oceni zbornice bo sprememba povzročila znižanje prihodkov proračun, kar bo obratni učinek, kot ga želi zakonodajalec. Kot ključno dejstvo, ki govori v prid sistemu normirancev navajajo podatke iz Letnega poročila Finančne uprave RS za leto 2023. "S. p. so v letu 2022 izkazali skupaj za 9.094.828.594 evrov prihodkov, od tega normiranci v višini 2.232.242.227 EUR. Glede na višino prihodkov podjetnikov za leto 2022 so tako normiranci izkazali za dobrih 25 % vseh prihodkov s.p., pri čemer pa je zanimiv podatek ta, da je višina izkazane davčne osnove med rednimi s.p. in normiranci praktično enaka. Po podatkih FURS je bil skupni znesek izkazane davčne osnove podjetnikov 1.129.408.825 EUR, od tega na normirance odpade 522.068.542 EUR. Gledano procentualno so tako normiranci ustvarili dobrih 46 % davčne osnove vseh s.p. v Sloveniji za leto 2022. Še bolj zgovoren je podatek o dejansko plačanem davku, kjer je razmerje med klasičnimi in normiranimi s.p. še bolj nenavadno. Po podatkih FURS za 2022 so namreč normirani s.p. plačali več dohodnine od klasičnih s.p. pri tem je razmerje kar 58 % / 42 % v prid normirancev. Gledano čez dejanske številke izhaja, da so normiranci za leta 2022 plačali za dobrih 104 milijone EUR dohodnine, klasični s.p. za samo slabih 75 milijonov EUR. To pomeni da so upoštevaje razmerje med davkom in ustvarjenimi prihodki normirani s.p. plačali efektivno 4,67 % davka na ustvarjene prihodke klasični s.p. za zgolj 1,09 %," pravijo.
Sprememba, ki pomeni korak nazaj
Kritični so tudi do časovnega omejevanja davčnih izgub na pet let. Prepričani so, da to pomeni korak nazaj, saj več kot polovica evropskih držav ne pozna omejitev. Omejevanje v nekonkurenčni položaj postavlja predvsem samostojne podjetnike, katerih poslovanje je vezano na okoliščine tretjih. Zbornica meni, da je pokrivanje izgube že zdaj dovolj omejeno z višino 50 % izgube.
Zbornica ocenjuje, da je posebna olajšava za nove rezidente, ki jo predvideva novi 113. a člen ZDoh-2, "diskriminatorna in priviligira tujce pred domačimi strokovnjaki, kar kaže na podcenjevanje visoko usposobljenih strokovnjakov, rezidentov Slovenije". Pod vprašaj postavljajo tudi mejo 40 let, "saj usposobljenost ravno zaradi delovnih izkušenj z leti raste in ne pada. Poudarjamo, da se je predlagatelj odločil zasledovati parcialni cilj za ozko skupino strokovnjakov tujcev, ki bi se zaposlili v Sloveniji, pozabil je na rezidente Republike Slovenije". Predlagatelj je po njihovem mnenju pozabil, da bi moral biti osnovni cilj, kako zadržati mlade in tudi manj mlade strokovnjake in kadre, ki jih manjka, ter da je nujno črtati določbo druge alineje prvega odstavka predlaganega 113. a člena, ki določa omejitev, "da je bil rezident v zadnjih petih let pred nastopom dela v Sloveniji oz. ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji iz naslova dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti".
Kaj ti pomaga nadzor, če je 4 % davčna stopnja za dohodke do 300.000 evrov uzakonjena?
Spet iščejo denar za filanje proračuna. Že v enem svojih preteklih komentarjev sem izpostavil, da smo normiranci, kar zadeva davčne osnove, skoraj enaki v vplačilih v davčno blagajno kot 'odhodkovci'; večino normirancev ne uveljavlja vstopnega DDV (čeprav je plačan in… ...prikaži več ta torej ostane državi), nima možnosti uveljavljati davčnih olajšav, izvajati mahinacije. Dvomim, da bo država na boljšem, če se bo pogoj za normirance zmanjšal: bo pač več sive ekonomije in še več nepoštenih 'davčnih optimizacij'.
V članku ne deluje povezava do pisma. Poizkusite s https://zdss.si/wp-content/uploads/2024/07/Odprto-pismo-ZDSS_Pripombe-na-paket-zakonodajnih-sprememb-MF_062024.pdf . Že v maju sem menil, da je olajšava za tuje rezidente diskriminira domače. ZDSS je istega mnenja. Za ta primer niso napisali, da pravic za nazaj ni moč spreminjati.… ...prikaži več Ko/če bi Ustavno sodišče naknadno prepoznalo diskriminacijo, bi bila možna samo še enaka izravnalna olajšava za preostale upravičence. Zneski bi lahko bili ogromni.