Slovenija
25 ogledov

Na prehodih 9 smrti na leto

Povprečno na železniških prehodih letno umre devet ljudi. (Foto: Dejan Mijovič) Žurnal24 main
V zadnjih petnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge zgodilo 618 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 137 ljudi. Do konca meseca preventivna akcija.

Od danes do 28. februarja poteka preventivna akcija policistov, prometnega ministrstva, slovenskih železnic ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; namenjena je povečanju prometne varnosti na nivojskih prehodih čez ceste in železniške proge.

Večina nesreč na lokalnih cestah
Večina nesreč se je pripetila na lokalnih cestah, kjer je tudi največ železniških prehodov, za udeležence v prometu pa so bili večinoma usodni nezavarovani prehodi čez tire, označeni le z andrejevim križem. Ob tem vseeno preseneča podatek, da se je petina nesreč zgodila na prehodih, ki so zavarovani z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi znaki.

Lani se je število takih nesreč spet povečalo, na prehodih ceste preko železniške proge je umrlo sedem ljudi.

Po ugotovitvah prometnega ministrstva je slaba varnost na železniških prehodih v prvi vrsti povezana z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih tudi z nizko vozniško kulturo, kar je tudi razlog za prepogoste prometne nesreče, še posebno na nezavarovanih prehodih, označenih le z andrejevim križem.

Dolgotrajni postopki
Lani se je tragična nesreča pripetila v občini Sevnica, ko sta na nezavarovanem prehodu umrla dva delavca, ki sta sodelovala pri gradnji HE Blanca. Sevniški župan Srečko Ocvirk je za Žurnal24 povedal, da se je nesreča zgodila na poljskem prehodu, ki ga ne bodo urejali z zapornicami.

Na železniškem prehodu v Cirkovcah pri Kidričevem je leta 2007 osebni avtomobil zapeljal pred vlak. V trčenju sta umrli dve ženski in štiriletna deklica, voznik avtomobila pa je bil lažje ranjen. Da so po dolgotrajnih postopkih z zapornicami uredili prehod, je na pristojne pritiskala lokalna civilna iniciativa.

"Intenzivno delamo na urejanju nivojskega prehoda na Blanci, ob Gobovcah pri Sevnici, naročili smo idejno zasnovo za rešitev prehoda pri Stillesu ... imamo več projektov v delu,“ je povedal Ocvirk.

Težave praviloma nastopijo pri zahtevnih postopkih. Ocvirk pravi, da bi si želeli predvidene rešitve vseh teh prehodov v državnem proračunu. Za nekatere so – v razvojnem programu – za nekatere pač ne. Želeli bi si tudi čim bolj jasno definirano financiranje, ki ga zdaj ni.

Delno prehode financira lokalna skupnost oziroma občine, delno država. "Zgodi pa se, da se križata državna železnica, z državno cesto, kljub temu pa ureditev prehoda stane tudi občino – z izdelavo prostorskih podlag. Zadovoljni smo, da se projekti peljejo naprej, ne razumemo pa zapletenosti in dolgotrajnosti projektov.“

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.