"Primer je morda res obroben, vendar je celota vedno sestavljena iz detajlov," v svojem pismu meni naša bralka.
Opozarja na vonjave na "cvetlični ulici" na osrednji ljubljanski tržnici. Prejšnji teden je pri svoji stalni prodajalki, gospe Marini (prva "romska" stojnica ob stavbi tržnice iz smeri Tromostovja – pojasnjuje bralka), kupovala cvetje. "Ko sem z njo stopila za stojnico, me je kar odneslo zaradi smradu. Prodajalci cvetja plačujejo za dobesedno poscan tržni prostor, od katerega kupci seveda bežijo," je ogorčena bralka.
Na njeno vprašanje, čemu se ne pritožijo, je dobila odgovor "a s cigani, ki nimajo za kruh, se bomo šli pritožit, dajte no".
Tudi rože imajo svoj vonj
S težavo "cvetlične ulice" na tržnici smo se obrnili na podjetje, ki ljubljansko tržnico upravlja. Geza Horvat z Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice odgovarja, da so prodajalci rezanega cvetja v "cvetlični ulici na osrednji ljubljanski tržnici", tako kot vsi ostali prodajalci na vseh ljubljanskih tržnicah, dolžni skrbeti za čistočo in red na svojem prodajnem prostoru, po zaključku prodaje pa vsak dan pospraviti prodajni prostor in odstraniti odpadke v zabojnike. "Smrad oziroma vonjave v 'ulici' so specifične in niso posledica uriniranja tržnega prostora – dišijo namreč tudi rože, vsaka s svojim vonjem," dodaja Horvat.
Horvat nato priznava, da posamezniki ponoči prostor za stojnicami uporabljajo namesto sanitarij. "Delavci tržnice vsako jutro prostor razkužijo in operejo, vendar se vonja, ki se je v letih vpil v zid, ob katerem stojijo stojnice, in v tla, v celoti ne da sprati," sklene pojasnilo.
