"Moram izpostaviti absurd, vsaj meni se tako zdi, glede izdajanja davčnih računov. S hčerko sva zaradi bolezni obiskali izbranega pediatra v Zdravstvenem domu, ne zasebnega. Po koncu obiska so nam izdali račun v višini 0,00 evra (za plačilo), ki se glasi na hčerko. Na računu so tudi QR koda, ZOI oznaka, datum in ura izdaje... Isto se je zgodilo, ko sem šla zaključiti bolniško," nas je obvestila bralka Tanja, ki ne vidi smisla takšnih računov.
Meni, da se medicinske sestre že tako preveč obremenjene s papirologijo in se nimajo časa ukvarjati s pacienti, poleg tega pa se čudi, zakaj je račun na A4 listu. "Koliko ton papirja bo šlo po slovenskih zdravstvenih domovih in bolnicah za račune v vrednosti nič evrov?" se sprašuje.
Nič evrov je le doplačilo, račun ni za nič evrov
"Zdravnik mora izstaviti račun za celotno opravljeno storitev in na računu navesti znesek, ki ga plača tretja oseba (dopolnilna zdravstvena zavarovalnica ali ZZZS na njegov transakcijski račun) in znesek doplačila, ki ga plača pacient (na računu, ki ga prejme pacient, označen kot »za plačilo«). V konkretnem primeru račun ni izdan za nič evrov, nič evrov je le znesek doplačila pacienta," so pojasnili na finančni upravi.
Gotovina? Potem ga je treba davčno potrditi
Ocenjeni strošek: 80 tisoč evrov
V mariborskem zdravstvenem domu ocenjujejo, da so lani izdali milijon računov za nič evrov. Skupaj so izdali 1,3 milijona računov, le približno 30 odstotkov pa je takih, ki jih mora pacient doplačati. Povprečen strošek tiskanja ocenjujejo na tri cente, zato imajo z računi za nič evrov okrog 30 tisoč evrov.
"K temu pa je potrebno prišteti še ceno papirja, dodatno ovrednotiti čas oziroma obremenitev kadra za tiskanje slednjega ter upoštevati zamenjavo igličnih tiskalnikov in temu primerno višji strošek tonerjev za tiskalnike, tako da je groba ocena stroška v letošnjem letu 80.000 evrov,« so povedali.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so lani izdali le 65.348 ambulantnih računov, ocenjeni strošek za papir pa je nekaj čez tristo evrov. "Zaposleni, ki izdajajo 'ambulantne' račune, ne samo medicinske sestre, so jih izdajali že do sedaj, zaradi tega ni dodatnega dela," so še dodali.
Davčne blagajne: 27 tisoč evrov stroškov
So pa imeli stroške zaradi uvedbe davčnega potrjevanja računov. Zdravstveni dom Ljubljana, ki ima 584 poslovnih prostorov, kjer izdajajo ambulantne račune, je imel z uvedbo dobrih 27 tisoč evrov stroškov, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor pa je za uvedbo dvesto davčnih blagajn plačal tri tisoč evrov.
"Aktivno iščemo rešitve za racionalizacijo tega segmenta poslovanja, vendar zaradi toge zakonodaje le-teh čez noč ni moč vpeljati. V okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije navedeno problematiko izpostavljamo na pristojnih ministrstvih, kjer upamo, da bo posluh za določitev izjem pri poslovanju ter da hkrati ne bo problem pri izvajanju prej omenjenih zakonih," so še pojasnili v mariborskem zdravstvenem domu.
Računi, ki jih zdravstveni domovi izdajo, pa niso povezani s financiranjem javnih zavodov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Živimo v dobi, ko se uporabljajo računalniki. Torej bi se za take račune našla drugačna rešitev kot je tiskanje na papir. Na papir bi račune natisnili ne starejšim, ki ne uporabljajo računalnika, vsem ostalim bi ga lahko poslali po e-pošti.… ...prikaži več Strošek bi bil manjši.
Zdravstvo? A je morda zdravstvo, ki predpisuje take bedaste zakone? Kaj imajo zdravniki, sestre, ... s tem??
Naj živi in se razvija državna birokracija !