"Presenečeni bi bili, kdo vse prihaja k nam,” pravijo v koprski podružnici družbe Mediafin kom, ko smo jih vprašali, kdo so njihove stranke in zakaj sploh pristajajo na posojilne pogoje, ki jih imajo. So namreč precej dražji od tistega, kar ponujajo banke, in to v posojilnici tudi mirno priznavajo.

Nekateri so se osmolili

Zapor. Ena izmed najbolj znanih posojilnih goljufij na Obali se je končala z zaporom, v katerem sedi Paolo Križnam (nekdanji prokurist družbe P&Co iz Izole), ki je okoli leta 2000 ogoljufal več deset ljudi. V zameno za depozite jim je obljubljal izjemno ugodna posojila, ki pa jih nikoli ni izplačal. Protipravno si je prilastil več kot milijon nekdanjih nemških mark. Ob izbruhu afere je izginil, leta 2003 so ga nato izsledili na Hrvaškem. Na koprskem okrožnem sodišču je bila ta teden obravnava, v kateri ena od njegovih oškodovank zahteva vračilo dobrih 62 tisoč evrov.

Razlogi za zadolževanje ljudi so različni, povpraševanje po denarju posojilnic pa se je s finančno krizo in zaostritvijo pogojev, pod katerimi so pripravljene kredit odobriti banke, precej povečalo. “Povpraševanje je resnično večje, sam obseg naših poslov pa ne, ker stranke ne izpolnjujejo niti naših pogojev,” razlagajo. O konkretnih podatkih profilov svojih strank ne želijo govoriti. “ Več jih prihaja na primer tudi preden se jim iztečejo bančni limiti ali pa, ko se z izposojo denarja preprosto mudi,” dodajajo v Mediafin kom, ki sicer denar posoja v petih regijah – ob Primorski tudi na območju Ljubljane, na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju.

Zakonsko še dovoljeno
Posojajo gotovino do zneska 1.500 evrov, več ne; za garancijo vzamejo tudi avto, ki sicer ostane v uporabi posojilojemalca. Zaračunajo pa prav astronomske obresti, efektivna obrestna mera (ta obsega obrestno mero za posojilo, stroške njegove odobritve ..., skratka vse stroške odobritve posojila) namreč znaša kar 40,2 odstotka. O tem smo se prepričali tudi sami z vpogledom v eno od posojilnih pogodb. Številka je tik pod zakonsko definiranim oderuštvom – meja, ki jo določa, je višina efektivne obrestne mere v višini 41 odstotkov. Za primerjavo – v Delavski hranilnici bi vam za eno leto izposojenega tisočaka zaračunali efektivno obrestno mero v višini 12,4 odstotka.

40,2

odstotka znaša efektivna obrestna mera za izposojo denarja v posojilnici.

Preverili smo še v izolski posojilnici Žnider's, kjer posamezniku posodijo največ 560 evrov. Kolikšna je obrestna mera, ne povedo, pač pa samo, da bi jim po šestih mesecih morali vrniti 770 evrov. Posebne garancije za izposojo denarja ne zahtevajo. Spet primerjava z Delavsko hranilnico – tej bi ob izposoji enakega zneska po šestih mesecih vrnili 590 evrov.

To je pač realnost
“ Glede na to, da svoje storitve te posojilnice oglašujejo in da jim zakonodaja to poslovno prakso dopušča ter posojilojemalcev nihče ne prisili, da si denar izposojajo pri njih, tukaj nimamo kaj filozofirati,” komentira Janez Čalija, direktor koprske podružnice Delavske hranilnice. Trg očitno potrebuje tudi tovrstne storitve, dodaja.