Na lastno odgovornost!

“To je eden od večjih plazov v zadnjih letih. Vprašanje časa je le, kdaj se bomo kopalci oziroma številni sprehajalci znašli ob nepravem času na tem območju, ko se bo znova sprožil tak plaz. Zgodi se lahko najhujše. Kdo je pristojen za sanacijo oziroma za monitoring območja?” sprašuje bralec, ki nam je poslal fotografijo plazu na obali med Belvederjem in Belimi skalami.

Varovala prepovedana
“Mrež ali podobnih varoval za sprehajalce in kopalce ne smemo postaviti,” odgovarja Marko Starman, direktor Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki ugotavlja, da je plazov letos zaradi obilnih padavin in velikih nihanj temperatur več. “Nazadnje sta se na flišnatem klifu sprožila dva večja plazova. A moram znova poudariti, da gre za območje, ki je zaščiteno – klif in njegova erozija kot naravni proces nastajanja ter oblikovanja obale. In mi ne smemo plazov niti odstraniti. Lahko poskrbimo za vejevje in ostanke dreves, ki padejo skupaj z zemljino do obale, saj jih lahko odnese voda in pomenijo nevarnost za plovbo. To pa je tudi vse,” poudarja Starman.

Kje so opozorila?
Zavod je že postavil nove table, na katerih so označili tudi odseke, kjer je prehod zaradi krušenja obale nevaren, obiskovalci pa so po Starmanovih besedah opozorjeni, da je prehod po tem delu obale na lastno odgovornost. V kratkem bodo novo tablo z označenimi nevarnimi prehodi postavili še pri Belvederju. Naša fotografinja je nazorne opozorilne table o nevarnosti klifa, ki jih pogreša tudi sodišče, s strunjanske strani na poti od urejene plaže pri zdravilišču Krka do rtiča Strunjan pri Mesečevem zalivu iskala zaman.

Sprehajalki je odtrgalo prste
Razsodba. Višje sodišče v Ljubljani je junija lani odločilo v pravdi, v kateri je sprehajalka, ki ji je polmetrska skala konec avgusta leta 2003 padla na levo nogo in jih odtrgala vse prste, tožila piransko občino in državo. Ženska se je tik ob morju sprehajala med Pacugom in Fieso, ko se je od klifa odtrgal del. Sodišče je presodilo, da je na kraju škodnega dogodka sicer bila opozorilna tabla, vendar je ležala podrta v grmovju oziroma bila naslonjena na brežino. Stališče sodišča je, da je pri tabli, ki leži v grmovju, stanje enako, kot če table sploh ne bi bilo. Tabla bi morala biti postavljena na primernih, vidnih mestih na vseh dostopih na nevarno območje. Morala bi biti dovolj velika, da bi jo opazil vsak povprečen mimoidoči, prav tako pa bi morala jasno opozoriti na trajno nevarnost padanja kamenja s klifa. V konkretnem primeru je bila neprimerna tudi sama vsebina table, ki je opozarjala le na kopanje na lastno odgovornost, je zapisalo višje sodišče. Po naših informacijah je ženska od države dobila okoli 30 tisoč evrov odškodnine.