Evropski komisar Janusz Lewandowski in predsednik Danilo Türk sta poudarila, da se velika večina, več kot 95 odstotkov sredstev, vplačanih v proračun Evropske unije, vrne v države članice, nameni pa se predvsem za investicije.
Predsednik Türk je poudaril, da je treba večletni finančni okvir unije za obdobje med letoma 2014 in 2020, glede katerega so pogajanja v EU v sklepni fazi, uporabiti tako, da bomo imeli od njega čim več koristi. Proračun je po mnenju predsednika tudi priložnost, da Evropa okrepi svoje razvojne usmeritve v vse bolj globaliziranem svetu.
Za nas v Sloveniji bi bilo po mnenju predsednika Türka dobro, če bi evropska sredstva uporabili za projekte, ki spodbujajo ekološki razvoj in ustvarjajo delovna mesta. Pri večletnem proračunu je izbira srednjeevropskih držav za razvoj logična. To bi morala EU vedeti in je pomembno tudi v političnem smislu, saj je to lahko platforma za graditev evrooptimizma, je poudaril predsednik.
Lewandowski je opozoril, da je za zagotovitev stabilnosti unije pomembno, da države članice dogovor o sedemletnem proračunu dosežejo do konca letošnjega leta. Če dogovora do takrat ne bo, ga bo namreč kasneje še teže sprejeti, ker bodo prihodnje leto nemške parlamentarne volitve. Dejal je še, da se bo po vsej verjetnosti nadaljeval trend zmanjševanja proračuna.
Govorili o bančni uniji
Pomembna tema današnje razprave je bila tudi bančna unija, katere vzpostavitev je predlagala Evropska komisija.
Glavni svetovalec generalnega direktorja direktorata Evropske komisije za notranji trg in storitve Elemer Tertak je menil, da bo bančna unija delovala le, če bo delovala tudi finančna unija.
Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je poudaril,da je pristaš vzpostavitve bančne unije, da pa pri tem vidi nekaj težav. Med njimi sta nejasna povezava med Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko bančno agencijo (EBA) ter dejstvo, da je EBC podrejena političnemu organu. Sam bi bil za to, da se EBA pridruži ECB kot samostojna institucija znotraj sistema ECB.
Med ukrepi, ki so odgovor na krizo, v kateri se je znašla Evropa, je fiskalni pakt. Matjaž Nahtigal s fakultete za management v Kopru je dejal, da Evropska komisija ne sme vztrajati pri fiskalnih restrikcijah, a mu je evropski komisar za okolje Janez Potočnik odgovoril, da so fiskalni pakt uvedle države članice, komisija pa ga le izvaja. Poudaril je še, da je problem v tem, da nihče ni pripravljen reševati drugih držav, če nima garancij, da bodo v prihodnje ravnale drugače.
Potočnik je tudi spomnil, da se v svetu v prihodnje več milijard ljudi prešlo iz revščine v srednji razred, direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pa je opozoril, da je v Evropi zaradi krize trend obraten, torej da srednji razred izginja in je vse več socialno ogroženih. Po njegovem se zastavlja vprašanje, kako v Evropi zgraditi sistem, ki bo zajel socialno šibke in hkrati spodbujal ustvarjalnost.
Predsednica uprave SKB Banke Cvetka Selšek je opozorila, da problem v Evropi po sanaciji bank ne bo rešen, saj so kapitalski subjekti prezadolženi. Kot meni, bo zato treba po rešitvi bank prestrukturirati gospodarstvo.
S tem se je strinjal tudi komisar Potočnik, ki je ob koncu posveta opozoril še na trajnostni koncept delovanja unije, tako v gospodarstvu kot tudi glede okolja, saj bo to po njegovem ključnega pomena za konkurenčnost Evrope. Konvergenca, ki se trenutno dogaja z Azijo in v določeni meri tudi z Južno Ameriko, Evropo po njegovem lahko okrepi le, če bo ta začela proizvajati drugače, z manjšo in trajnejšo porabo virov ter tako postane bolj konkurenčna. "Zdaj je izredna priložnost, da se osredotočimo na to," je dejal komisar.
Predsednik Türk pa je razpravo sklenil z besedami, da je treba razmisliti, kako lahko Evropa v prihodnje izkoristi svoje prednosti v svetu.
V glavnem so dobro jedli in dobro pili, zraven pa blebetali in se počutili najpametnejše na svetu.
Po domače so BLUZILI in nič dosegli!