Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je izdalo zavrnilno odločbo glede vpisa v razvid zasebnemu zavodu Adriatik. "Odločba je dokončna, pritožba ni dovoljena, je pa dopusten upravni spor ali začetek novega postopka," so sporočili z ministrstva.
Zaposlili bi slovenske učitelje
Direktor zavoda Adriatik Muhammed Ali Isik je novo zasebno šolo nameraval odpreti že lansko jesen, vendar postopki na ministrstvu niso bili končani. Ustanovitelj zasebnega zavoda Adriatik je izobraževalni center Ambra, ki že vrsto let posluje v Sloveniji in izvaja tečaje tujih jezikov, računalništva in umetnosti.
Šola naj bi izvajala javno veljavni izobraževalni program, v njej so nameravali zaposliti slovenske strokovne delavce. Zato je zavod Adriatik na ministrstvo podal vlogo za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov za javno veljavni izobraževalni program osnovnošolskega izobraževanja.
Ministrstvo: Zasebna šola ne more izvajati enakega programa kot javna
"V primeru predloga za vpis v razvid za izvajanje programa osnovne šole odločitev o zavrnitvi temelji na ugotovitvi, da zasebna osnovna šola, za katero je zavod Adriatik vložil predlog za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ne more izvajati enakega programa kot javne šole v Sloveniji (kar izhaja iz določb 10., 16. in 17. člena ZOFVI ter iz 28. in 30. člena Zakona o osnovni šoli)," so sporočili z ministrstva za šolstvo.
"Šlo je za prvi tak primer, ko želi zasebna šola izvajati enak program kot javne šole v Republiki Sloveniji. V skladu z veljavno zakonodajo so zasebne šole opredeljene kot šole, ki naj dopolnjujejo in bogatijo mrežo javnega šolstva. Predlog Adriatika tega ni vključeval, saj so predlagali povsem enak vzgojno-izobraževalni program, kot ga izvajajo javne osnovne šole." Ustanoviteljice javnih šol v Sloveniji so občine, postavitev javne mreže pa določi vlada.
Obnovili nekdanji samski dom
Obnova nekdanjega samskega doma za Bežigradom v Ljubljani, kjer naj bi deloval vrtec in Osnovna šola Adriatik, je medtem zaključena. Šola bi lahko sprejela 161 otrok ali en oddelek vsakega razreda devetletke. To pomeni, da bo v oddelku največ 18 otrok ali deset manj od normativa za javne šole. Na šoli bi, kot poudarja Islik, izvajali izključno javno veljavni program. Z vpisom v razvid, ki pa je, kot rečeno zavrnjen, bi si zagotovili javna sredstva. "To je tudi pogoj, da bo šola brezplačna," pravi Islik.
Javni program in šolnina?
Ustanovitelj šole Muhammed Ali Isık je Turek in je pred prihodom v Slovenijo na Kosovu učil angleščino. "V primeru, da bi se postopek zapletel, premišljujemo, da bi izvajali javno veljavni program brez financiranja, kar pa bi pomenilo, da bi morali starši plačati šolnino, kar pa ni v skladu z našo osnovno idejo, ko smo se odločili za ta projekt," je Islik za Žurnal24.si povedal pred letom dni. Islik je sicer musliman, vendra poudarja, da njegova šola v nobenem primeru ne bi bila muslimanska.
"Mnenja smo, da je javno veljavni program za vrtce in osnovne šole v Sloveniji kakovosten in nudi dovolj možnosti za razvoj, igro in učenje tako predšolskih kot šolskih otrok," poudarja Islik.
Nova zasebna šola Lila
Petim zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program, se bo z novim šolskim letom tako pridružila le zasebna šola Lila, ki bo začela izvajati program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih.
Waldorfska šola Ljubljana je javno priznano veljavnost dobila januarja 2003. Program izvajajo po posebnih pedagoških načelih. Kot samostojna šola od šolskega leta 2015/16 deluje Waldorfska šola Maribor. Montessori inštitut izvaja program zasebne osnovne šole Montessori, po posebnih pedagoških načelih in je začel delovati v šolskem letu 2010/11.
Od šolskega leta 2015/16 Osnovna šola Montessori deluje tudi v Mariboru kot organizacijska enota Vzgojno-izobraževalčnega zavoda Antona Martina Slomšla deluje tudi v Mariboru. Tudi katoliška šola Program katoliške osnovne šole izvaja Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, ki deluje v sklopu Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Šola ima javno veljavnost od leta 2007.
Muslič naj gre lepo dol v Afganistan, sem prepričan, da bolj nujno potrebujejo šolo kot tukaj. In tam dol naj lepo izvaja javno, nemuslimasnko šolanje.
Še tega nam je treba, ja. Ne mi rečt, da šola ne bi bila muslimanska. Pa še kako hitro bi postala. Ne rabimo mi šol, ki nam jih ustanavljajo Turki. Dovolj imamo šol, ki smo jih ustanovili sami. On pa… ...prikaži več naj gradi šole tam, od koder prihaja. Jih tam bolj rabijo, kot mi. Sploh pa muslimanske.
Muslič nikoli nebi ustanavljal šolo za nemusliče. To je bila le pretveza. sicer pa evo njegovo sliko, gleda proti svojemu gor.. http://www.mladina.si/media/www/slike/2016/38/__610/tema-_ola-muhammed-a.jpg