"To niso normalne razmere za delat. Zato rabimo rebalans za 60 milijonov evrov," je danes povedal finančni minster Dušan Mramor in dodal: "Ko smo preračunali, kakšno bo stanje prihodkov in odhodkov, smo ugotovili, da zavez, ki smo jih dali Evropski uniji, ne bomo mogli držati."
"Dolga ne želimo pustiti generacijam za nami"
"Ne želimo imeti ogromnega dolga, plačevati visokih obresti in jih še pustitit generacijam, ki prihajajo." Naše zaveze do Evropske unije: znižati primanjkljaj sektorja države na 3,2 odstotka BDP in 2,4 BDP v prihodnjem letu.
Med drugim je finančni minister povedal, da bo potrebno spremeniti odhodkovno plat, v nekaterih primerih celo povišati odhodke, saj niso bili vključeni zakonsko predvideni izdaki. Vlada bo po drugi strani pritisnila na ministrstva - glede njihove porabe, saj strukturni ukrepi zaradi pomanjkanja časa niso več možni. "Konkretnih ukrepov še ne moremo predstaviti, saj smo v pogajanjih z ministrstvi. Vse bo znano v roku enega meseca."
2015 bo težko leto
Za prihodnje leto bo 2015 situacija bistveno težja. "Če ne naredimo nič, imamo spontani scenarij, kjer se bistveno zvišajo odhodki, pa tudi prihodki. Deficit bi bil pet odstotkov BDP," pravi Mramor. V tem primeru ne bomo mogli črpati evropskega denarja; zgodijo se tri stvari. "Evropska komisija zadrži pet odstotkov vseh sredstev iz perspektive dokler ni opravljena revizija. Zahtevki, ki so poslani z naše strani, bodo poslani konec 2015, placani pa šele v letu 2016."
Glavnina ukrepov bo odhodkovni strani, pri čemer Mramor izpostavi, da žal ni možnosti, da bi bil četrti dohodninski razred odpravljen. "Z nekaterimi ukrepi so se ministrstva strinjala, z nekaterimi ne in so predlagali svoje. Racionalizirati bomo vsekakor morali javni sektor v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo. Tudi v letu 2016 ne želimo izdatkov zmanjševati, pač pa jih spremeniti, da bodo multilplikativni učinki čim večji."
Pravi, da posamezni ukrepi še niso dorečeni. Priznava, da bo še veljala restriktivna politika, kako, se je potrebno dogovoriti s sindikati.
Upa, da bomo s prodajo premoženja zaslužili več
"Če uspemo z nekaterimi prodajami premoženja, lahko izkupiček izboljšamo. Zdaj smo pod radarjem vlagateljev." Prodaje državnih deležeb bodo vplivale na znižanje dolga, posredno bo manj obresti.
Mramor pove tudi, da so se na vladi pogovarjali o znižanju odhodkov na račun občin. Ali to pomeni, da bi prišlo do zmanjševanja števila občin, še ni znano, finančni minister namreč na takšna vprašanja odgovarja, da se še ne ve, kako bomo omenjene odhodke znižali.
Ko si že tako modra kot naši politiki, še posebaj janšistični in na sploh desni, pa levaki, ... kaj pa bomo prodajali čez par let, ko bo vse pobrano? Svoje riti?
ljudi zamenjat v državnih podjetjih, če pridelajo izgubo, vnos kazenskeodgovornosti za negativno stanje in dobre nadzornike, ki se jih menja vsake 2 leti, uvesti fakulteto za nadzornike, podjetja pa obdržat.
Postavitev prometnega znaka, ki jih Slovenci tako radi prestavljamo gor in dol, stane več kot je vreden 1 računalnik. V čem je point?