Mokri WC robčki lahko zelo škodljivi

Vlažni robčki, ki naj bi bili zaradi svoje razgradljive sestave prijazni do WC školjk, so v zadnjih letih dosegali strmo rast priljubljenosti, še posebej, ko so jih začeli proizvajalci ponujati pod trgovskimi blagovnimi znamkami in nanje lepiti simbole WC školjke. Uporabniki cenijo predvsem tisti čist občutek, ki ga nudijo ob uporabi, trgovci pa so zadovoljni, saj paket mokrih WC robčkov lahko prodajajo po bistveno višji ceni od klasičnega WC papirja.

Vendar pa z naraščajočo uporabo tovrstnega papirja postajajo vse bolj pereče tudi težave, ki jih lahko povzroča pri kanalizacijskem sistemu. “Ti proizvodi se razlikujejo od običajnega toaletnega papirja po tem, da je v celulozno osnovo dodano nekaj veziva, ki prepreči, da se material prehitro razpusti. To dodano vezivo ima različno kemijsko sestavo, različno sposobnost biološke razgradnje, različne vpojne lastnosti ter se v vodi različno hitro razpusti. Prav zaradi različnega dodanega veziva se vlažni WC robčki v vodi različno obnašajo, vsi pa imajo skupno lastnost, da najprej v vodi nabreknejo,” so za Žurnal24 pojasnili pri podjetju Vodovod Kanalizacije (VO-KA), ki na območju Ljubljane in okolice upravlja kar 1.115 kilometrov kanalizacijskega omrežja.

“Ravno zato tudi proizvajalci sami opozarjajo potrošnike, da lahko naenkrat odvržejo v WC školjko manj robčkov, kot pa je prstov na eni roki.” Zamašitev WC školjke je sicer k sreči bolj prehodne narave. “Pravi WC robčki se v vodi slej ko prej razpustijo, tako da zamašitev odtoka lahko pomeni samo začasno nefunkcionalnost WC školjke,” pojasnjujejo pri VO-KA.

Prava težava lahko nastopi globlje v kanalizacijskem sistemu: “Preden se ti robčki v vodi razpustijo, pa v kanalizaciji na svojo površino ujamejo druge mehanske delce, ki se zaradi tega sprimejo in začnejo tvoriti večji aglomerat, ki ostane skupaj, čeprav se mogoče vlažilni robček že razpusti.” Takšne skupke nato na centralni čistilni napravi odstranijo iz vode skupaj z ostalimi ograbki in jih odložijo v zabojnike za smeti.

V Veliki Britaniji, natančneje v Londonu, so mokrim robčkom v zdajšnji obliki napovedali vojno, saj zamašene kanalizacijske cevi povzročajo tamkajšnjim upravljavcem milijonske letne stroške. Kar za tri četrtine vseh zamašitev na že tako dotrajanem omrežju naj bi bili odgovorni mokri robčki, sicer glede na etikete prijazni WC školjkam.

Ljubljanski VO-KA je edini upravljalec vodovodnega omrežja iz Slovenije, ki se je pridružil posebni peticiji, v kateri je združenih že več kot 200 organizacij iz 15 držav. Pobudo sicer podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Peticija si prizadeva, da bi po školjki splakovali le tako imenovane “3P” produkte - Pee, Poo and toilet Paper. Prva dva P-ja označujeta človeške izločke, medtem ko je bistvena zahteva pobude, da se mora WC papir, kakršenkoli že je, zelo hitro dezintegrirati v manjše koščke, ne sme plavati in ne sme vsebovati plastike ali obnovljive celuloze, marveč le materiale, ki so razgradljivi in naravi prijazni.

Olje in zdravila še bolj nevarni od kondomov in nogavic 

Še vedno večina odpadkov, ki se izloči iz odpadne vode v postopku mehanskega čiščenja, ne sodi v kanalizacijo, opozarjajo pri VO-KA. Ostanki hrane, kuhinjskih olj in drugi odpadki v gospodinjstvu (cigaretni ogorki, palčke za čiščenje ušes, zobne nitke, higienski vložki, ženske najlon nogavice, tekstilni izdelki, kondomi ...) se morajo ločeno zbirati doma in odložiti v ustrezen zabojnik za odpadke.

Za delovanje čistilne naprave in okolje pa so še nevarnejše snovi, ki jih prebivalci še vedno odvržejo v kanalizacijo in so v vodi topne. To so večinoma ostanki barv, zdravil, fitofarmacevtskih sredstev, biološko nerazgradljivih čistil, odpadnih olj, naftnih derivatov itd., ki ne sodijo v kanalizacijske odtoke, saj se na čistilni napravi ne razgradijo, zavirajo njeno delovanje in ogrožajo živelj v površinskih vodah.

Ne znamo izkoristiti d...

Pri VO-KA odpadne vode čistijo z različnimi tehnikami, slabo desetino vseh t. i. ograbkov pa izločijo iz omrežja že na črpališčih, kjer so nameščene grablje. Ostale odpadke iz vode odstranijo v centralni čistilni napravi, kjer na leto zberejo kar med 1.000 in 1.300 ton. Odpadke prepeljejo pooblaščenim predelovalcem, kjer jih predelajo v “končni uporaben produkt, primeren za energijsko izrabo.” Slovenija potenciala teh odpadkov ne izkorišča dovolj, saj pri nas primanjkuje objektov za končno predelavo, zato odpadke posredniki izvažajo v tujino, pravijo pri VO-KA.

andrej.leban@zurnal24.si