"Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne dnevne obroke," je ob predstavitvi rezultatov raziskave o prehrambnih navadah povedal Matej Gregorič z Inštituta RS za varovanje zdravja. Redna prehrana je namreč pomemben varovalni dejavnik zdravja, opozarjajo na inštitutu.
Opuščanje zajtrka
Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko kosilo ostaja osrednji obrok. Približno 40 odstotkov vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli, predvsem študentje.
Več sadja, a še premalo zelenjave
Spodbudno je dejstvo, da prebivalci Slovenije vse pogosteje posegajo po živilih z ustreznejšo sestavo. Tudi trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enaki ravni. Najslabši pri tem so mlajši odrasli.
Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos. "Ugotavljamo, da manj sledijo priporočilom predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi čezmerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah," opozarja Gregorič.
Slabo preverjanje sestavin
Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko redkeje preverjajo, kaj živilo vsebuje. Analiza podatkov kaže, da so na tovrstne informacije pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus.
IVZ je raziskavo o prehranjevanju odraslih prebivalcev Slovenije opravil v sodelovanju s Pedagoško fakulteto in Fakulteto za družbene vede v Ljubljani. Podatki, upoštevani v raziskavi, so bili pridobljeni med letoma 2007 in 2008 s pomočjo anketiranja naključno izbranih posameznikov, starih med 18 in 65 let.
