"Lokalnim prebivalcem bomo nudili strokovno medicinsko pomoč, jim pomagali po naših najboljših močeh ter jih ozaveščali o zdravstveni vzgoji," je za zurnal24.si povedal študent medicine Denis Voga, ki se za tri mesece še s tremi kolegicami odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Kenijo.
Denis Voga, študent VI. letnika MFDejansko se bomo osredotočili na zdravljenje akutnih težav pri ljudeh, kroničnih bolezni pa žal ne moremo zdraviti. V Keniji namreč ne bo diagnostike, na primer rentgena, ultrazvoka, imeli pa bomo stetoskope in morda merilec krvnega tlaka.
Prevladujeta malarija in aids
"Nastanjeni bomo v vasi Majiwa blizu Viktorijinega jezera, kjer je velika problematika malarije in aidsa. Z zdravili naj ne bi bilo težav, saj so v Keniji relativno poceni, težje pa se dobi sanitetni (rokavice, gaze, povoji) in kirurški material, ki ga bomo uporabljali pri manjših operacijah. Zelo drage so denimo tudi protibolečinske tablete," pojasnjuje Voga. Zaloge opreme so odvisne tudi od zalog prejšnje odprave študentov, ki jih bo junija zamenjala nova ekipa.
Zaradi zmanjšanja možnosti prenašanja bolezni in vnetij so mnogi lokalni prebivalci po glavi obriti, v tropskih razmerah se rane slabo celijo in iz njih pogosto nastanejo veliki ulkusi oziroma razjede, o razmerah poročajo študentje in zdravniki v Keniji. Starost pomoči potrebnih pa pri tem ne igra nobene vloge; v vasi Majiwa je sicer zelo veliko otrok in starejših.
"Delamo od sončnega vzhoda do zahoda"
"V Majiwo pravzaprav hodijo prebivalci iz okoliških vasi. Če kakšnega bolnika ne bomo mogli primerno oskrbeti, ga bomo napotili v bližnjo bolnišnico. Delamo pet dni na teden, približno od 9. do 18. ure, potem se zvečeri. Ker ni elektrike niti ur, je edino merilo sončni vzhod in zahod," še pravi Voga.
Tadeja Kotar, predsednica Sekcije za tropsko medicinoŽivimo v času globalizacije. Svet postaja vedno manjši, njegovi problemi oziroma problemi njegove nerazvite večine pa vse večji in bližji. Delovati moramo preko meja, po načelu enakosti in pravic za vse ljudi ter posvetiti svoj čas in skrb tudi manj priviligiranim bolnikom v nerazvitih tropskih državah, kjer je zdravstvena oskrba težko dostopna in nepopolna.
Mladi študenti bodo stanovali v koči poleg poglavarjeve žene, ki bo poskrbela za osnovne pogoje bivanja in jim tudi kuhala. "V bližini pa je nekakšna vaška ambulanta, v katero hodimo vsak dan," doda Voga. "Dejansko se bomo osredotočili na zdravljenje akutnih težav pri ljudeh, kroničnih bolezni pa žal ne moremo zdraviti. V Keniji namreč ne bo diagnostike, na primer rentgena, ultrazvoka, imeli pa bomo stetoskope in morda merilec krvnega tlaka, zato se bomo osredotočili na sanacijo ran, podhranjenost otrok, dehidracijo. Želimo si, da bi ljudje razmislili o zdravju in morda tudi z našo pomočjo spremenili način življenja."
Štirje študenti medicine se v Kenijo od julija do septembra 2011 odpravljajo pod okriljem sekcije za tropsko medicino na medicinski fakulteti, preko katere v dežele razvoja sicer letno potuje več odprav. Pričakovanja so ogromna, priprave pa v polnem teku, zaključuje Voga. Odprava je humanitarnega značaja in v celoti odvisna od sponzorskih sredstev, zato študenti vsa sredstva, ki so nujno potrebna za organizacijo in izvedbo odprave, zbirajo sami.
Bolečine in solze, smeh in ples
"V odročnih tropskih krajih se srečujemo s številnimi nasprotji: materialna revščina - duhovno bogastvo, nešteto bolečin in solza - še več nasmehov in plesa. Na eni strani pogosta smrt, na drugi strani velika rodnost, z veliko življenja. Veliko bolezni, malo zdravstvene oskrbe. Žalost vzbujajoče sirote, ki so v vedno večjem številu prepuščene ulicam glavnih mest, hkrati pa optimističen pogled na svet in volja do življenja ter do izboljšanja življenjskih pogojev za naslednje generacije," iz izkušenj pove Tadeja Kotar, predsednica Sekcije za tropsko medicino.
Znanja in izkušnje tudi za nove generacije
Sekcija za tropsko in potovalno medicino je začela delovati pred 21 leti v okviru predmeta tropske medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2000 pa je bila ustanovljena še "starejša sestra sekcije" - Sekcija za Tropsko Medicino pri Slovenskem Zdravniškem društvu, še pravi Kotarjeva.
"Preko Sekcije za tropsko medicino se študenti medicine, visoke šole za zdravstvo in zdravniki dodatno izobražujemo s področja tropske medicine in nato delujemo na terenu v tropskih deželah (Zambija, Madagaskar, Kenija, Uganda, Papua Nova Gvineja) s slabšo zdravstveno oskrbo. S pridobljenimi izkušnjami doma pomagamo pri izobraževanju novih generacij, našo dejavnost pa skušamo tudi čimbolj približati slovenski javnosti.
