Dva obvezna tuja jezika, Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) tudi v tretjem razredu in spremba dosežka NPZ v devetem razredu v oceno ter zapis te v spričevalo, so spremembe, ki so jih napovedali na ministrstvu za izobraževanje pod vodstvom Maje Makovec Brenčič. Spremembe naj bi začele veljati z začetkom novega šolskega leta.
Vendar pa ministrstvu novele zakona o osnovni šoli ni uspelo posredovati v nobeno proceduro, niti v obravnavo na vlado. Pred začetkom poletja je bila sicer opravljena javna razprava, v kateri pa se je nabralo toliko pripomb, da je zakon ostal v predalih ministrstva.
Ponovno poskusno uvajanje drugega tujega jezika
Obvezno učenje tujega jezika v zadnji triadi devetletke bo v tem šolskem letu ponovno poskusno potekal na 20 osnovnih šolah. Na teh šolah se bodo, ob soglasju staršev prvi tuj jezik obvezno učili tudi prvošolci. "Osnovni namen poskusa je preveriti različne izvedbene modele prenovljenega koncepta razširjenega programa in izvajanje obveznega prvega tujega jezika v 1. razredu in drugega tujega jezika v 7. razredu. 20 šol bo poskus izvajalo v celoti, 155 šol pa le enega od predvidenih sklopov, ki vključuje dejavnosti zlasti s področja gibanja in zdravja," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje.
Z novim modelom razširjenega programa se bo za dve uri tedensko v 7. razredu in dve uri tedensko v 1. razredu povečal obvezni del programa. Učenci se bodo v razširjeni program še naprej vključevali prostovoljno.
Novi minister nenaklonjen obveznemu drugemu tujemu jeziku
Gre torej za še en eksperiment na področju učenja tujih jezikov v osnovni šoli. Obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi je poskusno pred desetimi leti začel uvajati takratni SDS-ov minister Milan Zver, pet let kasneje je učenje drugega tujega jezika ukinil SD-jev minister Jernej Pikalo, ki se z novo vlado vrača na ministrstvo za izobraževanje.
V novem šolskem letu bodo učencem tako kot izbirni predmet tuj jezik ponudili v prvem razredu, v drugem razredu se ga bodo učili obvezno, v sedmem razredu pa bodo lahko drugi tuj jezik izbrali kot obvezni izbirni predmet. Izjema bo 20 šol, kjer bo, kot kaže, kljub nenaklonjenosti najverjetnejšega novega ministra za izobraževanje, potekalo poskusno uvajanje obveznega tujega jezika v prvem in obveznega drugega tujega jezika v sedmem razredu.
NPZ poskusno v tretjem razredu
Pričakovati je, da bo veliko prahu, kot tudi v mandatu Cerarjeve vlade, dvigovalo Nacionalno preverjanje znanja. Ministrica Maja Makovec Brenčič je menila, da bi bilo NPZ smiselno izvajati že v tretjem razredu, zato so NPZ v tretjem razredu že v minulem šolskem letu izvajali poskusno. Vprašanje pa je, ali bo pod novim ministrom tako tudi ostalo.
Pikalo: Nepotrebno je testirati celotno generacijo
SD je v svojem predvolilnem programu glede področja izobraževanja med drugim zapisal, da je izvajanje NPZ potrebno spremeniti tako, da bo ustrezal potrebam in služil dejanskemu namenu. Kaj to pomeni, je najverjetnejši prihodnji minister zapisal v komentarju ob koncu lanskega šolskega leta. "Nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu je smiselno s samo enim ciljem: da ugotovimo, kako dobro se je opismenila generacija. V tej starosti se namreč počasi končuje najbolj ugodno razvojno obdobje posameznice ali posameznika za opismenjevanje. Če zamudimo to razvojno „okno priložnosti“ in otrok ne opismenimo dobro do konca tretjega razreda, bomo v višjih razredih in kasneje imeli več težav."
Rezultati mednarodnih raziskav PISA iz leta 2009 in 2012 so pokazali slabšo pismenost slovenskih učencev v primerjavi z drugimi. "Namen mora biti povratna sistemska informacija za šolski sistem, kako dobro se je opismenila celotna generacija, kakšne so razlike, kaj je treba morebiti popraviti v naslednji triadi itn.," je zapisal Pikalo, ki meni tudi, da za pridobitev korektne povratne informacije ni potrebno testirati celotne generacije, ampak samo toliko, kolikor je potrebno, da učitelji in sistem dobijo kakovostno povratno informacijo za bodoče delo.
NPZ še ne bo za oceno
Ob številnih polemikah in izrazito nasprotnih mnenjih glede smiselnosti izvajanja NPZ in s tem v zvezi nemotiviranosti učencev za izpolnjevanje testov, je ministrstvo pod vodstvom Makovec Brenčičeve v noveli zakona o OŠ predlagalo, da bo rezultat NPZ v devetem razredu pretvorjen v oceno, ki se bo vpisala v spričevalo in bo upoštevana za vpis v srednjo šolo, kar je povzročilo precej nemira med učenci, starši in učitelji.
Ker pa je novela zakon, kot rečeno, obležala v predalu, pravilnik o prelitju odstotkov v ocene, ni bil izdelan. Vprašanji, kako učence motivirati za NPZ in kaj narediti z rezultati torej še ostajata odprti kot tudi vprašanje, kakšen je smisel izvajanja NPZ v devetem razredu, torej ob koncu OŠ. Malo verjetno pa je, da bodo morebitne spremembe izvajanja NPZ luč ugledale že v letošnjem šolskem letu.
pa saj tuj jezik ne bi semel biti problem, če bi bili profesorji zato usposobljeni, tako pa mulc iz osnovne šole pride v srednjo praktično brez znanja tujega jezika, seveda je zadnje čase bolje, ker je preko neta mnogo stika… ...prikaži več s tujim jezikom, ampak to je samo angleščina, kaj pa ostalo?
Normalne države imajo svoj šolski sistem leta pa leta isti, pri nas pa vsak teleban, ki pride na oblast nekaj spreminja in se dela pametnega. Kar nekaj brez veze. Naj se že odločijo, kaj se bodo otroci učili in pika.… ...prikaži več In iz šolskega programa naj že vržejo ves balast, ki ničemur ne služi. Učijo se kup stvari, ki so nepotrebne, nazadje pa otrok konča osnovno šolo in je star 14 let, pa ne zna izpolnit enih obrazcev za štipencijo. Pa še marsikaj drugega uporabnega.
Če malo poslušate sestavljanje vlade in postavljanje ministrov recimo s stavki : 'Ja on bi lahko 'komot' fural še to ministrstvo' itd, so stvari kristalno jasne. Namesto, da bi kot žepna država prepisali učni sistem od pametnejših, ali pa vsaj… ...prikaži večsaj poslušali učitelje s stažem, smo naredili neobvladljivo državno tvorbo, ki pač svoj produkt nenehno krpa in krpa in krpa.