Socialni partnerji so danes uspeli uskladiti in že tudi parafirati socialni sporazum 2015-2016 ter s tem ujeti zastavljeni rok. Razhajanja glede vprašanj minimalne plače in insolvenčne zakonodaje so razrešili tako, da so ju povsem umaknili iz besedila. Dokument naj bi bil uradno potrjen 2. februarja.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na novinarski konferenci po zaključku pogajanj v Ljubljani poudarila, da uskladitev socialnega sporazuma ni bila lahka, da je terjala veliko razumevanja in zaupanja ter da je bilo zanjo potrebnih 16 večurnih krogov pogajanj.
Z dokumentom so se po njenih besedah skupaj, ne eden proti drugemu, dogovorili o skoraj 140 ukrepih na vseh ključnih področjih.
Spomnila je, da Slovenija ni imela socialnega sporazuma že od leta 2009, saj kompromisnih rešitev za izhod iz krize niso bili sposobni doseči. "Danes s tem podpisom kažemo, da gradimo zaupanje, da iščemo kompromisne rešitve v dobro vseh. Najpomembnejša vrednost socialnega sporazuma je iskanje kompromisa med praviloma različnimi legitimnimi interesi kapitala in delavstva, ki bo dober za vse nas, za državo," je poudarila.
Iz sporazuma izločena tudi posegi v insolvenčno zakonodajo
S tem so se strinjali tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov, ki so morali, kot tudi vlada, med pogajanji pri nekaterih vprašanjih znati popustiti. Tako je bilo danes tudi pri najtrših orehih: minimalni plači in insolvenčni zakonodaji.
Pri minimalni plači je bilo osrednje vprašanje postopen izvzem dodatkov, ki so ga zahtevali sindikati. Potem ko delodajalci na to tudi danes niso želeli pristati, so se vse tri strani dogovorile, da se vsa vprašanja v zvezi z minimalno plačo izvzame iz socialnega sporazuma in rešuje zunaj njega.
Iz socialnega sporazuma so izločene določbe glede posega v insolvenčno zakonodajo.. Predloga sindikatov o prednostni obravnavi terjatev delavcev, ki so mu posebej ostro nasprotovali obrtniki, tako ni v besedilu.
"Vsega, kar bi radi zapisali v sporazum, se nikoli ne da, a ta v dobršni meri vendarle odraža naša pričakovanja. Socialni sporazum nas tam, kjer nismo uspeli, nikakor ne ovira, da si ne bi prizadevali naprej na druge načine," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Na vprašanje, ali so v boju za spremembo definicije minimalne plače pripravljeni iti tudi na ulico, je odgovoril, da ta trenutek ne želi groziti, a te možnosti vendarle ni izključil.
Je pa Semolič zadovoljen z nekaterimi drugimi rešitvami v dokumentu, med drugim z dogovorom, po katerem se bodo plače usklajevale z inflacijo in delom produktivnosti, pa tudi soglasjem v zvezi s poglavji zdravstvo in pokojninski sistem.
Zaveza o davkih
Generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta medtem veseli zaveza vlade, da se davki in prispevki v naslednjih dveh letih ne bodo zvišali, razen v primeru višje sile.
"To pomeni, da se bodo lahko delodajalci bolj smelo ukvarjali s poslovanjem, s tem, kaj se dogaja na trgu, poslovnimi cilji," je pojasnil. Delodajalce je bilo zdaj ves čas strah novih dajatev in s tem je povezan tudi eden temeljnih problemov za premajhno konkurenčnost, je pristavil.
Smole pričakuje, da bodo naslednjič še bolj hrabri ter se bodo dogovorili za daljše obdobje in s tem zagotovili še stabilnejše pogoje poslovanja.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izrazil zadovoljstvo, da je bila iz sporazuma umaknjena prednostna obravnava terjatev delodajalcev, saj naj bi bilo to usodno za male upnike oz. male podjetnike, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer pa je pozval, naj vlada in DZ dokument upoštevata, saj da v preteklosti ni bilo vedno tako.
Socialni partnerji so s parafiranjem potrdili, da se strinjajo s končnim besedilom. To bo zdaj romalo na vlado in organe sindikalnih in delodajalskih organizacij, slovesen uradni podpis pa bo, tako Kopač Mrakova, predvidoma 2. februarja.
Slovenija je s tem tik pred tem, da po petih letih znova dobi socialni sporazum, dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov. Socialnim partnerjem je tovrsten dogovor uspel šele petič v času samostojnosti države.
minimalne plače bi rezali, sedaj so odvzete iz debate in se bodo individualno odločali o njih....krasno, krasno. Razlike v plačah pa bodo vedno večje- še vedno
ne bo to nikol ker imajo dvojne standarde.
Čakam peticijo Pezdeta, Pipistrela in Akrapoviča s katero bodo zahtevali zvišanja osnovne plače. Nemčija je namreč pred kratkim uzakonila (višjo) minimalno plačo, 8 EUR/uro. Če vse poceni dajemo nemcem, potem imejmo še njihovo minimalno plačo.