Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja so že podpisali kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier.
Golob je današnji dan označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Izpostavil je, da je pripravljenost na strani vlade obstajala ves čas.
Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.
Premier je izpostavil še spoštljiv dialog v pogajanjih in pojasnil, da ni bilo vedno enostavno in ni bilo hitro, ampak rezultat pa je to, kar so si vsi skupaj želeli.
Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače javnih uslužbencev vsakoletno usklajevale z inflacijo in da torej to usklajevanje ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.
Spremembe v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
Podpisan je aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov.
"Višje plače so dolgoletni cilj Levice. Začeli smo z minimalno plačo, ki smo jo v petih letih od sprejema našega zakona o minimalni plači, zvišali za več kot 40 odstotkov bruto. Dejstvo pa je, da je danes v javnem sektorju kar 25 plačnih razredov pod njo. S plačno reformo in kolektivnimi pogodbami, ki jih danes podpisujemo, se ti razredi odpravljajo, veljavna minimalna plača pa bo postala izhodišče za vse ostale plače. To je bil eden od naših osrednjih ciljev v tem mandatu. Podobno poskušamo skozi socialni dialog doseči v zasebnem sektorju. Posebej pozdravljamo, da bo plačna reforma najprej prinesla dvige najslabših plač," je ob tem povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Velike spremembe na centrih za socialno delo
Delovna mesta na centrih za socialno delo bodo korenito prevetrili, nekatera se ukinjajo in nadomeščajo z novimi, večinoma pa bodo plačana bolje kot do zdaj.
Strokovni delavec na CSD I, ki opravlja najzahtevnejše naloge, bo dobil za skoraj 25 % evrov bruto višjo plačo (iz 1.877 € na 2.332 €), strokovni delavec na CSD IV, ki opravlja naloge na področju materialnih pravic, pa bo prejel za skoraj 16 % višjo plačo (iz 1.735 € na 2.012 €).
Plače se bodo dvigovale postopno do 1. januarja 2028, napovedujejo na MDDSZ.
Poleg tega dogovor uvaja dodatni naziv za strokovne delavce in sodelavce, kar omogoča povečanje plač v celotni karieri. "S tretjim nazivom bodo strokovni delavci lahko napredovali za skupno 16 plačnih razredov (prej 13), kar pomeni skupno povišanje osnovne bruto plače za 60,5 % v celotni karieri," pojasnjujejo na ministrstvu.
Birokracijo skrcit
OK,zdaj pa zmanjšat občine in kup brezveze priklopljenih na državne jasli,kdo bo vse to napajal ,a ste nori v parlamentu al kako
Minimalca so dvignili na minimalca. To je nekaj takega kot so ukinili prostovoljno zdravs. zavarovanje in ga naredili obveznega. Sebi pa so dvignili plače, nekaterim celo do 75%.