Medijska zakonodaja: Namesto odgovorov na sodobne izzive poskus politične prevlade

Večina je do predlagane zakonodaje kritična

Do predlagane medijske zakonodaje, ki je v zadnjih mesecih dvignila precej prahu, so kritični v večini opozicijskih strank, pa tudi v SMC-ju in DeSUS-u. Prav zadovoljni s trenutnim predlogom niso niti v Nsi, kjer pravijo, da sicer ne gre spregledati pozivov številnih medijev, da je trenutna zakonodaja potrebna prenove, a jo je treba spreminjati "premišljeno in celovito".

Še bolj konkretna je Nsi-jeva evroposlanka Ljudmila Novak, ki je v zapisu na svoji spletni strani poudarila, da politika v sodobnih demokracijah stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju.

(ODZIV)❗️”V sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju.” ? https://t.co/hy6vV8aJcS

— Ljudmila Novak (@LjudmilaNovak) July 14, 2020

Med cilji tudi politizacija STA?

Na RTV Slovenija trdijo, da v zakonu ne gre le za minimalne posege, že v prihodnjem letu bi namreč prejeli 20 milijonov evrov manj - toliko denimo porabijo za delovanje celotnega Radia Slovenija. A ne le RTV Sloveniji, velike spremembe se v primeru, da bo zakonodaja sprejeta, obetajo tudi Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Ta trenutno deluje na podlagi leta 2011 uveljavljenega Zakona o STA, z novelo pa bi se spremenilo predvsem področje financiranja in način upravljanja agencije. Zakon poleg tega posega še na področje dejavnosti, ki jih mora STA opravljati v okviru izvajanja javne službe obveščanja. "Spremembe nikakor ne gredo v smeri zagotavljanja večje institucionalne avtonomije agencije, uredniške in novinarske neodvisnosti ter zagotavljanja vzdržnega financiranja agencije. Težko razumemo tudi umik določila, po katerem STA ne sme postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine," je za Žurnal24 povedala Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA, ki je vodja uredništva že od leta 2009.

"Nacionalna tiskovna agencija mora biti verodostojen in zanesljiv vir informacij"

Kot je dodala Štrukljeva, bi od države ob nameri novelacije medijske regulative pričakovali "sodobne odgovore na dileme, ki jih prinašajo digitalizacija medijev, lastniške spremembe in pojav dezinformacij, ne pa poskus neke vrste politične prevlade vsakokratne izvršne oblasti v agenciji".

Zato upa, da bo STA svojo 30. obletnico pričakala "kot profesionalna in neodvisna tiskovna agencija, torej kot nacionalna tiskovna agencija, ki je to, kar mora biti - verodostojen in zanesljiv vir informacij, ki temeljijo na dejstvih".

STA

STA ob ustanovitvi leta 1991

Zaradi digitalizacije in tehnološkega razvoja so morali hitro nadgrajevati svoje storitve

STA je sicer začela delovati junija 1991, vzporedno z rojstvom samostojne in neodvisne Slovenije. Neodvisna tiskovna agencija je že takrat predstavljala pomemben kanal komuniciranja, sprva je delovala kot enoten desk, z leti pa se je v njenem okviru izoblikovalo več specializiranih uredništev. Kako je danes? "Sedež STA je v Ljubljani, dopisništva pa so po Sloveniji, v Bruslju, Washingtonu in Zagrebu, kjer novinarsko-uredniške ekipe ustvarjajo servis agencijskih informacij v slovenskem in angleškem jeziku, ob tem pa zagotavljajo še ponudbo fotografij, radijskih novic in tonskih izjav, vsebin za splet in spletna družbena omrežja, infografik ter celo vrsto drugih storitev," glavne naloge STA našteje odgovorna urednica.

STA je osnovno tekstovno produkcijo v slovenskem in angleškem jeziku leta 2006 nadgradila s fotoservisom, leta 2009 so zagnali radijski servis, v zadnjih desetih letih pa so z videom, grafikami, prenosi v živo in navzočnostjo na spletnih družbenih omrežjih dodatno okrepili ponudbo informativnih vsebin in različnih formatov za naročnike in uporabnike servisa STA.

Skladno s spremembami v medijski panogi, ki jih je spodbujal družbeni in tehnološki razvoj, je STA sproti nadgrajevala svoje produkte. Tiskovne agencije so se namreč soočile z velikim izzivom ob pojavu novih spletnih kanalov za distribucijo novic, predvsem družbenih omrežij, ki so, kot razloži Štrukljeva, z vidika hitrega obveščanja javnosti na nek način posegli v polje agencijskega delovanja.

Agencija je partner, ne tekmec

A z okrepitvijo trenda dezinformacij v zadnjih letih so po njenih besedah vrednote agencijskega poročanja - ažurnost, verodostojnost in nemnenjskost - spet pridobile na teži.

"Agencija mora biti partner in ne tekmec svojim naročnikom, zato mora s hitrim prilagajanjem poiskati učinkovite odgovore na potrebe uporabnikov. Pri tem se STA skoraj izključno opira na lastne vire, kar terja nemalo dodatnih naporov in angažiranosti celotne ekipe, a z zagnanim delom je STA dosegla marsikaj. Vsem agencijam to ni uspelo v tolikšni meri, ker so se odzvale bodisi prepozno bodisi premalo odločno. STA je s tega vidika uspela narediti velik tržni preboj ter razširiti in izboljšati nabor produktov," verjame odgovorna urednica STA. V zadnjem času po besedah sogovornice načrtno krepijo nove oblike ažurnega poročanja, kamor sodijo recimo prenosi v živo, nepogrešljiv pripomoček pri delu uredništev pa je tudi napovednik STA.

STA tudi vir infomacij o Sloveniji za tuje javnosti

Je pa digitalna preobrazba agencijskega dela nujnost, zagotovi Štrukljeva, saj z njo zagotavljajo učinkovitejše delovanje in krepijo konkurenčnost. "Ključno je, da lastnik STA, torej država, razume pomembnost vloge nacionalne tiskovne agencije in poskrbi za ustrezen okvir, ki ji omogoča vzdržno finančno stanje ter avtonomijo in neodvisnost delovanja. To je bistvenega pomena za stabilno delovanje agencije v slovenskem medijskem okolju in zagotovitev obveščenosti tujih javnosti o dogajanju v Sloveniji," poudari sogovornica.

A ne le slovenski mediji, naročniki STA so tudi državna uprava, nemedijske organizacije, podjetja, tuja veleposlaništva in drugi. STA je s svojim angleškim servisom tudi eden od osrednjih virov informacij o Sloveniji za tuje javnosti.

dezurni@zurnal24.si