Velika večina vprašanih dijakov je mnenja, da se letošnja matura ne bi smela opravljati enako kot vsa prejšnja leta. Ko jih vprašamo zakaj, vsi v en glas poudarjajo: "Nimamo enakih pogojev kot prejšnje generacije". Kar precej jih namreč doma ni imelo vseh potrebnih pogojev za nemoteno učenje. Dodajajo tudi, da v času, ko bi morale biti priprave na maturo najintenzivnejše, niso imeli ustreznih razmer, saj "je preko računalnika težko dobiti kvalitetno dodatno razlago".
Kljub vrnitvi v šole, kjer se priprave na maturo izvajajo na štiri oči, pa nekateri ugotavljajo, da je bil prvi šolski teden po korona krizi precej drugačen, kot so pričakovali. ''V ponedeljek sem se vrnila v šolo na priprave za maturo. Po eni strani sem bila vesela, ker sem po dolgem času videla sošolce, po drugi strani pa je bilo grozno. Čeprav smo imeli pouk samo 4 ure, je bilo nepredstavljivo mučno vsako sekundo razmišljati o pravilih – maska gor, maska dol, pazi, da ne tikaš stvari, pazi, da nisi preblizu… Kako naj se sploh skoncentriram na snov, če se počutim kot v zaporu? Malica je bila še bolj porazna. Iz učilnice ne smemo, jemo na razdalji, vsak za svojo razkuženo mizo, pod budnim očesom profesorjev, kot da smo v strogo varovanem zaporu. Razumem, da je treba paziti na higienske standarde ampak posledično od priprav na maturo nisem odnesla popolnoma nič, še slabše kot pri pouku preko Zoom-a. To prisiljeno vračanje v šole, da bi dobili boljšo razlago od profesorjev v živo je popolna utopija,'' nam zaupa dijakinja ene izmed koprskih srednjih šol, ki je želela ostati anonimna.
Večina dijakov v anketi izpostavlja tudi, da bo trenutna situacija odločilno vplivala na njihov uspeh pri maturi. Najbolj jih skrbi, da bodo maturo opravili slabše, kot bi jo sicer, saj so bili v času korona krize v edinstveni situaciji, ki je ni znal napovedati nihče. Tako so veliko časa tavali v temi in se spraševali, kako bodo sploh zaključili letnike, na kakšen način bodo pridobili manjkajoče ocene in najpomembneje – ali matura sploh bo, kdaj bo in kako bo potekala.
Poleg straha pred slabšim uspehom pa imajo nekateri dijaki tudi zdravstvene zadržke. "Strah me je, da se okužim in s tem okužim še mojo mami, ki zaradi bolezni spada med ranljivo skupino," svoje skrbi deli ena izmed letošnjih maturantk, druga pa doda, da živi z babico in dedkom, s katerima je vsak dan v tesnem stiku, ker za njiju skrbi in ji trenutne razmere delajo preglavice, saj je razpeta med zdravjem svoje družine in izobraževanjem, za katerega meni, da je odločilen za njeno prihodnost.
Ministrici in RIC-u sporočajo
Ogorčeni so tudi nad ravnanjem ministrice za izobraževanje, znanost in šport ter državnega izpitnega centra (RIC), saj so mnenja, da niso naredili dovolj: "Mislim, da je zelo neodgovorno, da ste tako neodzivni. Maturanti smo vas praktično zasuli z argumenti, vprašanji in predlogi o letošnji maturi, a smo očitno naleteli na gluha ušesa. Glede na to, da bi vaš glavni interes moral biti uspeh maturantov na maturi, se mi to zdi skrajno neprimerno. Nobenih predlogov niste konkretno komentirali, direktorju RIC-a je za nas očitno čisto vseeno, ministrica pa na vsako vprašanje odgovori z enakim, že vnaprej pripravljenim odgovorom. Upam, da boste lahko mirno spali ob zavedanju, da ste potencialno uničili tisoče mladih prihodnosti," ministrici in RIC-u sporoča eden izmed dijakov zaključnih letnikov.
Veliko praha je dvignila tudi odločitev, da se pri predmetu Slovenščina letos na isti dan piše tako pola slovnice, kot tudi esej. "Slovenščina bo to leto popolna polomija. Esej bo še nekako šel, ampak na drugi poli bosta koncentracija in energija pošli. Pripravite se na slabe rezultate. Mislim, da ne delate vsega, kar je v vaši moči," odločitev stroke komentira dijakinja.
Olje na ogenj pa je nazadnje prilil še videoposnetek, ki ga je RIC objavil na njihovem YouTube kanalu, v katerem predsednica RIC-a, dr. Marina Tavčar Kranjc podaja sporočilo letošnjim maturantom in maturantkam. Dijaki sicer vsak dialog pozdravljajo, a so se med komentarji pod objavljenim videom spraševali, kako lahko oni pišejo dve maturitetni poli v enem dnevu, predsednica pa se ne more na pamet naučiti 5-minutnega govora. Video je državni izpitni center nato izbrisal iz svojega kanala in ni več dostopen.
Zaradi stresa nimajo motivacije
Pomemben vidik letošnje mature je tudi večja količina stresa, ki pesti zaključne letnike. Večina jih je zaradi negotovosti pod velikim stresom. "Pogosto občutim tesnobo in osamljenost, prav tako se počutim depresivnega. Zaradi tega ne morem najti motivacije za učenje. Menim, da bi moralo ministrstvo prej sporočiti, kdaj se bomo vrnili v šolo, kako bomo pisali maturo, saj nam to povzroča le še več stresa," svoje težave opiše eden izmed dijakov. Sami namreč ugotavljajo, da stres najbolj vpliva na njihovo zbranost in motivacijo za učenje, nekateri pa imajo težave tudi s spanjem: "Zaradi stresa ne spim, kar se jasno izraža v mojem delu. Težko je, ko moraš vse sam načrtovati, namesto da bi se v normalnih pogojih le udeleževal pouka."
Opažajo tudi, da vsi dodatni pogoji in posebne okoliščine letošnje mature močno vplivajo na njihovo duševno zdravje, saj jih več kot 80 odstotkov občuti dodaten stres.
Večina se jih s stresom spopada tako, da poslušajo glasbo, odidejo v sprehod v naravo, preživijo čas s svojo družino, najpogosteje pa seveda z druženjem s sovrstniki, kar jim je bilo v času karantene prepovedano: ''V bistvu se s stresom ne znam spopasti, saj se stresa po navadi znebim z igranjem nogometa s prijatelji. V teh časih pa tega ne morem početi in se zato nikakor ne morem sprostiti,'' svoje tegobe v anketi zaupa letošnji maturant, druga maturantka pa doda, da ji sicer telefonski pogovor s prijatelji pomaga, a ''pomaga le za kratek čas, ker je stres prisoten vsak dan, skoraj cel dan.''
Negativne vplive stresa na učenje in pomnjenje znanstvena stroka preučuje že vrsto let. Psihologi se strinjajo, da se psihični vidiki preobremenjenosti odražajo tudi na področju kognitivnega delovanja mladostnikov, predvsem v zmanjšani koncentraciji, slabšem presojanju in težavah s sprejemanjem odločitev. "Zmerna količina stresa poveča pozornost in opogumi možgane k raziskovanju, kjer pa čezmerna količina stresa vpliva na možgane na način, da ustvari tesnobno stanje in povzroči, da se ljudje težje osredotočimo in pomnimo. Da aktiviramo nevroplastičnost, morajo biti možgani v zmernem stanju vzburjenosti. Zanimivo je dejstvo, da možganska centra, ki sta vključena ob odzivih na strah – amigdala in hipokampus – sta prav tako ključna dejavnika za oblikovanje spomina," ugotavlja Staš Žnidar, psihoterapevt in vodja inštituta Sensus, kjer se ukvarjajo s psihoterapijo in izobraževanjem.
Na pomoč priskočili študenti
Ker se zavedajo, v kako specifični situaciji so se znašli letošnji maturanti, so se jim na pomoč odločili priskočiti tudi študenti psihologije in trenerji mehkih veščin, saj so mnenja, da primanjkuje dogodkov, ki bi maturitetno obdobje podprli tudi iz bolj psihološke plati. To potrjuje tudi anketa, v kateri je kar 650 dijakov zatrdilo, da od učiteljev oziroma profesorjev ali šole niso dobili nikakršnih informacij o tem, kam se obrniti v primeru duševne stiske. "Letošnji maturanti so zaradi priprave na maturo na daljavo prav v posebni situaciji. Še bolj bistvenega pomena za uspešnost, kot pri maturantih prejšnjih let, je namreč samodisciplina, organiziranost in vestnost, kar je bilo pomembno tudi sicer, letos pa te veščine in lastnosti verjetno pretehtajo," razloži Andreja Kos, študentka psihologije.
"Dodaten vir stresa za dijake predstavlja negotovost prihodnosti, ki je spremljala in še spremlja to situacijo – ali matura sploh bo (kdor je računal na odpoved preizkusov, se pripravi najbrž ni toliko posvetil, kot se bi ji sicer), v kakšni obliki bo izvedena, kako bo potekal vpis na fakultete ... Precej prilagajanja in učenja pa smo morali vsi vložiti še v spoznavanje in uporabo programov za videokonference, ki sami po sebi tudi terjajo svoj davek in doprinašajo k utrujenosti uporabnikov," še doda.
Zato so se odločili, da pod okriljem Društva študentov psihologije Slovenije za letošnje maturante pripravijo delavnico Opremljeni za maturo!, ki so jo oblikovali tako, da vključuje tri področja oziroma kompetence, ki so po njihovi oceni za maturante v tem trenutku najpomembnejše, saj so mnenja da obstajajo veščine, ki trdo garanje dijakov lahko olajšajo z dobrimi organizacijskimi sposobnostmi, tehnikami učenja in konstruktivnimi načini spoprijemanja s stresom. "To so organizacija časa, ki marsikateremu maturantu zaradi situacije, v kateri smo se znašli, še posebej povzroča preglavice; učinkoviti načini učenja glede na posameznikove močne točke ter obseg snovi, ki je na maturi prvič v izobraževalnem procesu bolj obsežen; ter spoprijemanje s tesnobo ali stresom, ki lahko negativno vpliva na učno pripravo in tudi konkretno na reševanje maturitetnih nalog," delavnico opišeta Karin Šket in Sara Bensa, izvajalki delavnice in študentki zadnjega letnika magistrske stopnje psihologije na Univerzi v Ljubljani.
Da je pomoč dijakom še kako dobrodošla, potrjuje tudi velik odziv. Na prvi ponujen termin se je namreč prijavilo kar 98 dijakov in dijakinj. "Ko smo prejeli še dodatna zanimanja in povpraševanja smo se takoj odločili razpisati nov termin, ki je skoraj že zapolnjen. To po našem mnenju kaže na realne potrebe te specifične populacije po spretnostih in kompetencah, ki bi jih dijaki in dijakinje želeli pridobiti."
drugače je pa metodološko anketa pripravljena slabo. če boš nekoga vprašal ali si pod stresom je 90% možnosti da bo odgovoril z DA. če pa ga npr. vprašaš ali je njegovo počutje zdaj drugačno kot prej in kateri so razlogi… ...prikaži več za to potem pa tekst umestiš v odgovor dobiš pravilen odgovor, pa ta cifra pade... ampak za ta del moraš vložiti več dela... to pa se nam ne da...
naj se mulci pripravijo na življenje tam bo večno stres. ne pa da ob prvi slabi oceni grejo delat samomore. sicer pa, če bo vsa generacija slabo pisala bodo v povprečju manj slabo pisali boljši dijaki in tako bo realno… ...prikaži več znanje prikazano. tisti, ki pa je mislil da se bo v 3 mesecih naučil za 4 leta je pa že zdaj idiot. pa njihove šole tudi, če se grejo s takimi anketami