26 komisarjev, med njimi tudi slovenska kandidatka Marta Kos, mora, preden nastopi delo, pridobiti soglasje Evropskega parlamenta. Kandidati za komisarje bodo zaslišani pred pristojnimi odbori, za potrditev pa potrebujejo dvotretjinsko večino.
Marta Kos se bo danes predstavila pred oborom za evropske zadeve v slovenskem parlamentu. Mnenje slovenskega odbora za njeno imenovanje ni zavezujoče.
Vse od leta 2004 so evropski poslanci zavrnili vsaj enega kandidata v novi komisarski ekipi, skupno sedem kandidatov. Med njimi je bila tudi slovenska kandidatka, Alenka Bratušek.
Leta 2004 zaradi homofobnih in seksističnih komentarjev moral odstopiti italijanski kandidat, brco je dobila tudi latvijska kandidatka, saj poslanci niso bili zadovoljni z njenimi pojasnili glede finančnih nepravilnosti v preteklosti. Bolgarka Rumana Jeleva je morala odstopiti leta 2009, poslanci so jo zavnili zaradi povezav z lobističnim podjetjem in nepoznavanja svojega resorja.
Največ zavrnjenih ob imenovanju prve komisije von der Leyen
Največ kandidatov je bilo zavrnjenih ob imenovanju prešnje komisije, ki jo je prav tako vodila Ursula von der Leyen. Romunski kandidat je moral odstopiti zaradi donacije svoji socialistični stranki, madžarski kandidat, ki je kot odvetnik delal za vlado, je moral odstopiti zaradi navzkrižja interesov, francoska kandidatka pa je bila zavrnjena zaradi etičnih pomislekov glede njenega dela za ameriški raziskovalni inštitut.
Bodo poslanci kandidatom pogledali skozi prste?
Ursula von der Leyen želi, da bi njena komisijska ekipa začela delati 1. novembra. Glede poteka zaslišanj, ki so napovedana za začetek oktobra, iz Evropskega parlamenta prihajajo različne informacije. Po nekaterih naj bi parlament zaslišanja opravil hitro, da bi predsednici komisije omogočil izpolnitev zadanega cilja. To pomeni tudi, da morajo poslanci preprečiti padec katerega od kandidatov, saj bi padec enega sprožil domino efekt padca kandidatov tudi v drugih političnih skupinah.
A to, da bi poslanci ekipo von der Leyen pogledali skozi prste, je ob političnih kupčkanjih, malo verjetno. "Manjka vsaj en komisar iz vrst socialistov. Liberalci iz Renew, kamor spada slovenski premier, so kljub slabšemu izidu na evropskih volitvah, ki so jih potisnile na četrto mesto v evropskem parlamentu, torej za reformiste in konservativce (ECR), zastopani z enakim številom komisarjev. Zato menim, da bo Marta Kos tudi v tem pogledu najšibkejši člen," ocenjuje slovenski evroposlanec Matej Tonin (NSi/EPP).
Lobiranje proti Marti Kos je SDS že začelo
Da je Marta Kos lahko na črnem seznamu za odstrel, ocenjuje tudi vplivni bruseljski portal Politico. Kos se bo morala po predvidevanjih Politica na zaslišanju soočiti z vprašanji o svoji usposobljenosti. Kos je bila veleposlanica Slovenije v Nemčiji in Švici, kjer je z mesta veleposlanice leta 2020, ko se je začela preiskava o slabem vodenju in obtožbah glede mobinga, odstopila. Senca tega odstopa še visi nad Kos, zunanja ministrica Tanja Fajon pa je pred kratkih pojasnila, da ministrstvo za zunanje zadeve, ki je vodilo preiskavo, ugotovitev ne bo razkrilo.
Poslanci SDS, ki delujejo znotraj EPP, so že začeli lobirati proti Marti Kos. Romana Tomc je tako med drugim poudarila vprašljivost izjav Marte Kos glede Ukrajine. Več tukaj. Mimo poslancev tudi ne bodo šle povezave Marte Kos z enim največjih svetovnih lobističnih podjetij Kreab. Kos je zanje delala kot višja svetovalka. Za Politico je povedala, da se ne vidi kot lobistka, niti ni navedena v registru transparentnosti EU. Poleg tega nanjo leti še obtožba slovenskih evroposlancev SDS o domnevnih povezavah s tajno policijo v nekdanji Jugoslaviji, kar je sicer že večkrat zanikala.
Napeto tudi pri kandidatu Viktorja Orbana
Napeto zaslišanje je pričakovati tudi pri Orbanovem kandidatu, ki je evropske poslance v prejšnjem mandatu označil za idiote. Oliver Varhelyi je bil v prejšnjem mandatu odgovoren za širitev, pri tem pa je bil večkrat kritiziran, zdaj naj bi postal komisar za zdravstvo in pravice živali. A pri madžarskem kandidatu se pojavlja bojazen, da bo Madžarska v primeru njegove zavrnitve zavlačevala z imenovanjem novega kandidata in tako Evropsko komisijo vzela za talca.
Belgijko financirala Rusija
Na črni listi je tudi belgijska kandidatka Hadja Lahbib, ki naj bi postala komisarka za humanitarno pomoč, krizno upravljanje in enakost, tgorej za položaj, ki ga je doslej opravljal slovenski komisar Janez Lenarčič, se bo soočila z vprašanji o svoji preteklosti, zlasti glede potovanj na Krim v času, ko je bila novinarka, ki jo je financirala Rusija ter z vprašanji glede urejanja vizumov za iranske uradnike, zaradi česar je skoraj izgubila službo zunanje ministrice.
Bolgarska kandidatka ujeta v škandal
Ekaterina Zaharieva, ki je kandidatka za komisarko za startupe, raziskave in inovacije iz Bolgarije, je bila leta 2018 ujeta v škandal, povezan s prodajo bolgarskega državljanstva. Nekdanji uradnik, odgovoren za priseljence, jo je obtožil, da se je kot pravosodna ministrica strinjala s prevaro. Zaharieva je obtožbe zanikala, a njeni politični nasprotniki še vedno opozarjajo na njeno povezanost s škandalom.
Kandidat Malte brez izkušenj
Glenn Micallef je kandidat za komisarja za medgeneracijsko pravičnost, mlade, kulturo in šport iz Malte. Malta naj bi bila ena od tistih držav, ki jo je von der Leyen pozvala, da kandidata zamenja s kandidatko, a tega poziva ni poslušala. Zaradi njegove kandidature obrvi dvigujejo tudi v njegovi lastni stranki, saj nima potrebnih izkušenj za opravljanje komisarskega dela. 35-letni Micallef je bil vodja kabineta premierja Roberta Abele.
Preplačana Romana Tomc je od šefa že dobila nalogo, da v Bruslju ruši Kosovo. Ogabno.
tako kot celotna vlada
Romana, Domobranko in Zver si že brusijo kremplje...