Mansson: "Ne vidim razlogov za odstop."

"Ne bomo se zagovarjali zaradi korupcije. Tega KPK ni odkrila, niti nismo porabili 12 milijonov za svetovalce kot očitajo. To so laži,  ki jih poganjajo nekatere interesne skupine. Radi bi naredili DUTB tako da se nanjo vpliva, " je na na novinarski konferenci slabe banke, ki so jo na DUTB sklicali, da bi zavrnili očitke glede njihove poslovanja, povedal izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson. "Če pride zaupno poročilo v javnost,  se to zgodi z določenim interesom. Treba se je vprašati v čigavem interesu je to," dodaja Mansson.

Ne 12 pač pa 5,7 milijonov za zunanje sodelavce

Kot sporočajo iz slabe banke, za zunanje sodelavce niso porabili 12 milijonov evrov pač pa 5,7 milijona evrov.

"KPK ne ugotavlja,  da smo koruptivni. Le neskladja pri zunanjih svetovalcih,  zaposlenih in sledljivosti. Ko smo iskali zunanje sodelavce, smo našli dobre ljudi in ker so bili dobri, smo jih zaposlili. To je kvečjemu pomenilo,  da smo privarčevali. KPK v poročilu ni objavila ažurnih podatkov.  Zunanje izvajalce smo zelo pozorno izbirali,  konflikta interesov ni bilo," pravi Mansson

"Če mi ne bi bilo omogočeno,  da okoli sebe zberem dobro ekipo, tega ne bi počel.
V tem trenutku ne vidim razlogov za odstop."

DUTB se odziva na na medijske objave od julija letos, ki se v največ primerih nanašajo na to, da Mansson ni več družbenik podjetja Quartz+Co, s katerim je DUTB sklenila najdražjo svetovalno pogodbo v višini 3,7 milijona evrov. Na svoji spletni strani je DUTB zanikala te navedbe in objavila, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri sklepanju pogodb DUTB z zunanjimi sodelavci ni odkrila nobenih koruptivnih tveganj. Mansson dodaja, da v poročilu KPK manjkajo nekatera dejstva, nekatera so nepravilno prirejena. Želi si priporočila, da bi vedel kako delovati, da bodo z delovanjem DUTB zadovoljni.
"Nekateri zahtevajo dvotirno upravljanje. Mislim,  da to ne bi dosti spremenilo,  poglejte delovanje nekaterih družb z dvotirno upravljanjem," pravi Mansson. "Če pogledam nazaj, bi se lahko marsikaj naredilo bolje,  ne le s strani DUTB.  Gotovo bo računsko sodišče vse to vzelo v zakup.
Če pa računsko sodišče zdaj komentira nekaj,  kar ni javno,  ni profesionalno. Ne bojim se ugotovitev, pač pa interpretacij, ki se lahko izkoriscajo..."

"DUTB ni bila ustanovljena, ker je gospodarstvo cvetelo. Prav nasprotno.  Ogromno je bilo slabih kreditov,  banke so se sesuvale.  To smo želeli rešiti in državi povrniti čim več vloženega denarja.
DUTB ne bomo popuščati pri naši neodvisnosti,  ko gre za naše člane. Sprejmemo predloge za izboljšanje, ne pa pritiskov," dodaja Mansson.

Plača 20 tisočakov in pet tisočakov za potne stroške

Medtem ko je mesečne prejemke neizvršnih direktorjev (do 10.000 evrov bruto) določila vlada, so bili januarja letos javno objavljene tudi plače izvršnih direktorjev - pri Manssonu znaša v fiksnem delu 20.500 evrov bruto (in še 4.800 evrov neto za potne stroške), pri Janezu Škrubeju 21.533 evrov bruto, pri Alešu Koršiču pa 9.800 evrov bruto, ter vrednost svetovalnih pogodb.

"Mene ni zaposlila vlada,  pač pa DUTB. Da sem prišel,  sem prodal delež v mojem podjetju. Vprašanje moje plače je vprašanje uprave DUTB in ne javnosti," pravi Mansson.

"DUTB je doslej stal 230 milijonov kot investicija države oziroma davkoplačevalcev. DUTB je doslej zagotovila načrt,  kako se bo ves denar,  tudi tiste milijarde iz dokapitalizacij bank in naših plač,  davkoplačevalcem vrnil. Imamo torej načrt on ga izvajamo. Za občutek: delamo v Merkurju, Avtotehni, Adrii Airways,  SC Pohorje, Zvon1&2, AHA grup," očitke zavrača izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.

"Vedno znova nove zahteve"

"Nikoli ne bo,  ker se bomo vedno izpopolnjevali in izboljševali," na vprašanje zakaj torej DUTB po enem letu še ni oblikovana v celoti, odgovarja Mansson. "Prvotni načrt je bil,  da bomo v treh do štirih mesecih kadrovsko izpopolnjevali DUTB. To se je zgodilo, a v 2013 smo se morali nenehno prilagajati novim zahtevam.  Ministrstvo za finance nam je naenkrat dalo nova navodila, zaradi česar smo tudi zaman porabili denar.  Tudi EU pravila so pripomogla k temu, da smo morali delo začasno ustaviti. Država je spremenila tudi koncept transakcij. Vse pogodbe,  ki smo jih naredili z bankami smo morali zaradi tega zavreči, za upravljanje transakcij vseeno plačati 1.2 mlijona evrov," pojasnjuje Mansson.

Slaba Banka je po besedah Manssona s svojimi operacijami v Sloveniji doslej ustvarila 94 milijonov evrov, postavila je stran za prodajo nepremičnin. Davkov in prispevkov so državnim organizacijam  plačali med 80 in 150 mlijoni. Odkrili so12 primerov nepravilnosti in o tem obvestili NPU. "Upamo, da se bo kaj tudi premaknilo,  da tega ne počnemo zaman," pravi Mansson.

"Zdaj se ukvarjamo z NLB, NKBM, Pro in Factor banko. Sredstva se počasi dvigujejo. Ne bomo  na silo  prodajali nečesa letos le zaradi rezultata,  če vemo da bomo naslednje leto dobili boljšo ceno," pravi Mansson.

Vlada zavrnila sprejetje poročila

DUTB se je pod drobnogledom znašla, ko je vlada zavrnila sprejetje letnega poročila za lani in odkar so v javnost prišli izsledki poročila KPK. To sicer še ni javno objavljeno, so pa v javnost pricurljale podrobnosti o domnevno spornih milijonskih izdatkih za zunanje svetovanje, kadrovanjih, visokih prejemkih vodilnih in drugih zaposlenih ter tudi pomanjkljivem nadzoru ministrstva za finance.

Premier Miro Cerar je napovedal znižanje plač vodilnih in morebitne kadrovske menjave, a podrobnosti še niso znane. Vlada pred ukrepanjem med drugim čaka na revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je revizijo DUTB začelo 13. decembra lani.