"Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna kot tista, ki pride domov vsake 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...". Tako je odnose med manjšinsko vlado in zunajkoalicijsko partnerico Levico ob današnjem podpisu sporazuma o sodelovanju v letu 2019 komentiral poslanec Matjaž Han. Han je priznal, da je manjšinska vlada vse od prvega dne odvisna od Levice, ki ima v koaliciji tudi absolutno "višji status" kot SD.
SD-jevih pogojev niso upoštevali
Po vrsti zapletov so koalicijske stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB sporazum z Levico podpisale posamično, brez prisotnosti novinarjev. Sporazum je podpisan tak, kot je bil parafiran, brez dodatkov, ki jih je zahteval SD.
Usklajevanja z LMŠ tudi v prihodnje
Zunajkoalicijska partnerica Levica in LMŠ sta sporazum o sodelovanju usklajevali dva meseca, partnerice v manjšinski vladi pa je razburilo predvsem dejstvo, da je usklajevanje potekalo le z LMŠ in ne tudi ostalimi strankami. Tako pa bo tudi v prihodnje, koordinacija bo glede na sporazum potekala predvsem z LMŠ. "Za koordinacijo izvajanja tega sporazuma skrbita predsednik vlade in koordinator Levice, sodelovanje v Državnem zboru pa koordinirata poslanski skupini Levice in Liste Marjana Šarca. Pri koordinaciji sodelujejo tudi predstavniki vseh ostalih koalicijskih strank," piše v šestem členu sporazuma.
Proračunu podpora zagotovljena
Koalicijski partnerji so sporazum o sodelovanju z Levico pričakovano podpisali še pred današnjim ponovnim odločanjem DZ o noveli zakona o izvrševanju državnega proračuna. Po vetu državnega sveta je namreč za ponovno potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov, medtem ko jih ima koalicija sama 43. Tako je odvisna tudi od glasov opozicije, zlasti Levice. Svoje glasove so sicer že pred dnevi obljubili v SNS.
Levica bo po sporazumu nosilec priprave nekaterih ukrepov na področju odpravljanja prekarnih oblik dela, stanovanjske politike, povišanja davka na dohodek pravnih oseb ter ukrepov v zdravstvu. Levica se lahko izvzame iz izvajanja ukrepov, če utemelji, da bodo njihove posledice med drugim privatizacija podjetij v lasti države, manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti, povečevanje družbenih neenakosti, omejevanje človekovih pravic in svoboščin, podrejanje učnih in raziskovalnih procesov gospodarstvu ter višji izdatki za obrambo.
Interpelacij ne bodo mogli vlagati
Koalicijski partnerji bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Šele če to ni mogoče, se lahko Levica izvzame, s tem pa dobi koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah.
Medtem pa je Levica po predhodnem usklajevanju med drugim zavezana k podpori koaliciji pri sprejemu državnega proračuna, rebalansa proračuna ter vseh proračunskih dokumentov in k nenasprotovanju listi kandidatov za ministre in kandidatom, ki nadomeščajo ministre, ki jim je prenehala funkcija. Podpisniki se tudi zavezujejo, da se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra.
GZS: Sporazum vodi v zatiranje zasebnega sektorja
"Dobivamo še eno leto vlade, ki bo delala v prid ljudi, v prid večine, za blaginjo za vse, ne le za peščico," je danes v izjavi novinarjem v DZ ocenil Luka Mesec. Na Gospodarske zbornice Slovenije (KZS) pa medtem opozarjajo, da sporazum vodi v zatiranje zasebnega sektorja. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili in predsednika vlade Marjana Šarca skupaj z Združenjem Manager pozvali na sestanek.
Ker vladna koalicija pred podpisom ni razkrila finančnih učinkov sporazuma, so analizo opravili v GZS. "Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da naj bi se zaradi uveljavitve predlogov koalicije in Levice breme za gospodarstvo povečalo za najmanj 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda," so danes sporočili iz GZS.
Tak dogovor je strel v koleno
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je vlado pozvala k racionalnemu premisleku o nekaterih ukrepih, ki predstavljajo potencialno veliko breme za javne finance in zatirajo zasebni sektor. "V fazi pozne konjunkture je tak dogovor strel v koleno, zaradi katerega lahko gospodarstvo klecne," je opozorila.
Največje breme po njihovem predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki vsebinsko gledano povečujejo obremenitev dela. Slovenija, tudi po nedavni ugotovitvi OECD, že sedaj od socialnih prispevkov pobere precej več kot druge države OECD.
"Ta sporazum bi to neravnovesje še dodatno povečal. Prišlo bo do občutnega dviga bruto plač, kljub temu pa bi se upočasnila rast neto plač, kar je nasprotno od prizadevanja gospodarstva. Ob odsotnosti razvojne kapice, ki jo pozna večina držav EU, je težava še precej bolj izrazita za slovenske strokovnjake, ki so nosilci razvojnega preboja v podjetjih," so pojasnili.
Živele SLO- Butale.
Slovenija nima manjšinske vlade, temveč kar večinsko vlado, ki pa ima malce samosvojo koalicijsko pogodbo. Tako je možno drek še bolj zmešati, kot bi ga sicer.
Torej je problem v javnih razpisih, kjer ponikne 3,5 mrd vsako leto. prijateljskih firmam. 100 tisoc ljudi se napaja in zivi vrhunsko na racun vseh ostalih.