Od 1. januarja do 5. septembra je na slovenskih cestah umrlo 96 ljudi. Po podatkih Zavoda varna pot je v prvih osmih mesecih letošnjega leta število prometnih nesreč, v katerih so bile smrtne žrtve, za 13 odstotkov višje kot lani in kar za 46 odstotkov višje kot leta 2014.
V prvi vrsti so za varnost odgovorni vozniki na cesti, pomaga pa tudi prisotnost policistov. Zaradi stavke so bili slednji v prvi polovici leta manj dejavni na terenu, o čemer govori tudi statistika.
"Policisti so do konca maja leta 2016 (2015) ugotovili 37.194 (129.068) kršitev cestno-prometnih predpisov. Lani so v enakem obdobju ugotovili 129.068 kršitev. V juniju in juliju 2016 so policisti ugotovili 46.492 kršitev, enakem obdobju lani pa 45.060," kažejo podatki Generalne policijske uprave (GPU).
Razlika v ugotovljenih prekrških v obdobju od januarja do maja so posledica stavke in begunske krize, zaradi katere so bili policisti preusmerjeni na obmejna območja.
Nič dobrega za prometno varnost
Ob že omenjenem pa je pri prometni varnosti treba izpostaviti tudi problem kadrovske podhranjenosti policije. V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) opozarjajo, da je problem kadrovske podhranjenosti policijskih enot, ki zagotavljajo prometno varnost, v tem trenutku ključen problem.
"Seveda si prometni policisti želijo bolj zmogljivega in vzdržljivega avtoparka in opreme. Vendar če je včasih veljalo, da je človek privesek k strojem, sedaj velja obratno. Prometni policist v obravnavani problematiki nastopa kot njen 'gospodar'. Nepomembna so še tako dobra delovna sredstva, če ni ljudi, ki bi z njimi upravljali," pravijo v PSS.
"Ker policistov ni, jih tudi manj vidimo na cestah. S tem se izgubi občutek, da boš kot voznik zaloten pri prekršku. Policistov ni tam, kjer bi si ljudje želeli in še manj v času, ko je prekrškov največ ... To zagotovo ni dobro za prometno varnost," poudarjajo v PSS.
V šestih letih 80 policistov manj
V policiji je bilo na dan, 1. avgust 2016, zaposlenih 314 prometnih policistov, kar je 80 policistov manj kot pred šestimi leti. V vmesnem času je prišlo tudi do ukinitve treh policijskih uprav, in sicer Slovenj Gradec, Krško ter Postojna, zaradi česar se je območje, ki ga pokrivajo prometni policisti PU Ljubljana, Celje in Koper povečalo. Edina od omenjenih policijskih uprav, v kateri beležijo dvig števila zaposlenih prometnih policistov, je PU Novo mesto, medtem ko se je v drugih dveh – od leta 2011 večjih upravah – število prometnih policistov še zmanjšalo.
V PSS menijo, da bi bilo dovolj že, če bi država policiji zagotovila število zaposlenih, ki je bilo ugotovljeno v številnih analizah zadnjih let in ki so razvidne iz veljavne sistemizacije delovnih mest v policiji.
"Ko to sistemizacijo primerjamo z dejansko zasedenostjo ugotovimo, da je manko nekje med 20 in 30 odstotkov dodatnih policistov, ki bi se ukvarjali s to problematiko. Manko predstavljajo delovna mesta, ki so sistemizirana - prek študij ugotovljena kot potrebna za uspešno delo - vendar nezasedena," so konkretni v PSS.
Manj zaposlenih tudi v enoti SENP
Posebno vlogo pri nadzoru prometa opravlja SENP oziroma Specializirana enota za nadzor prometa. "Delo policistov v enoti SENP se od ostalih prometnih policistov razlikuje v specifiki dela. Policisti Postaj prometne policije opravljajo vsa interventna dela in ostala dela za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Policisti SENP pa opravljajo interventna dela v manjši meri, so pa zaradi specifičnih znanj bolj aktivni pri nadzoru in kontroli specifičnih področij ter oblik cestnega prometa (tehnična brezhibnost vozil, tovorna vozila, prevoz nevarnega blaga, izredni prevozi, različna spremstva (jedrsko gorivo, denar), itd.)," razliko med prometnimi policisti in enoto SENP pojasnijo na GPU.
"Pri svojem delu so neobremenjeni z nujnimi klici in interventnimi dogodki, zato se ob postopkih temeljito posvetijo vsakemu udeležencu v prometu. Za ilustracijo, temeljit postopek lahko traja tudi do ene ure, če je vse v redu. Kaj takega si prometni policisti, ki so vezani na nujne klice in interventne dogodke, ne morejo niti predstavljati. Morda se tovrstnih kontrol prometa tudi iz tega razloga ne lotevajo," pristavljajo v PSS.
"Trenutno operativno delo na terenu (območju celotne Slovenije) izvaja 10 policistov. Imamo informacijo, da so jih tri v času turistične sezone - največje zgostitve prometa - premestili v druge enote, tako da jih je samo še sedem! V "zlatih časih" je v enoti delovalo skoraj 40 pripadnikov," povedo v PSS.
Ob tem dodajajo, da pripadniki enote SENP zaradi narave svojega dela zagotavljajo varnost na področjih, kjer lahko ob nesrečah pride do najhujših posledic za življenje in okolje. Prav zato menijo, da je "nujno to enoto kadrovsko ojačati".
Na GPU so nam pojasnili, da je v SENP zaposlenih 13 policistov, od tega trije obdelujejo podatke iz stacionarnih radarjev hitrosti. V teh številkah pa niso zajeti vodstveni delavci. "V času turistične sezone so bili začasno premeščeni trije policisti na PU LJ in PU KR. Gre za pomoč v času turistične sezone. Policisti so bili premeščena za čas od 15. 7. 2016 do 15. 9. 2016," so še dejali na GPU.
Preberite tudi:
-
522-krat je počilo zaradi prehitrih mladih
-
Slovenci prehitro in mrtvo pijani v smrt, bo pomagal Superjunak?
-
"Če ne bi bilo tistega drevesa, bi moja študentka Maja še živela"
dezurni@zurnal24.si
Izola po umorih , je ekzakten primer tupavosti policijskih šefov !
No, tu se pa strinjam, AVP je odlagališče kadra, drugo, vsi policija, inšpekcije, DARS ovci, vsi bi delali samo ob nedeljah. Zna se ---nedeljske ure
CESTE JE TREBA SPRAVITI V RED IN BO MANJ NESREČ. NA AC JE TREBA ODSTRANITI TE KURČEVE MITNICE IN SPROSTITI PROMET . KAJ TO NI NOBENEMU JASNO.KOLIKO NEPOTREBNIH NESREČ JE BILO PRED MITNICI NA LOGU,ALI PROTI POSTOJNO ALI OBRATNO. TO NI NORMALNO.