Proračun ministrstva za zdravje se tako s predlogom rebalansa, ki ga je vlada potrdila v ponedeljek, za letošnje leto krči za 22,9 odstotka oziroma 23,2 milijona evrov in bo namesto prvotnih 101,5 znašal 78,3 milijona evrov.
Investicije nemoteno le do konca leta
Sredstva za zdravstvo, pridobljena od Evropske unije, se bodo zaradi prenosa aktivnosti v naslednja leta na projektih eZdravje in centri za urgentno medicino znižala za 17 milijonov evrov oziroma za 90 odstotkov, so navedli na ministrstvu za zdravje.
Minister Dorijan Marušič je ob tem pojasnil, da bodo investicijski projekti kljub takšnemu rezu v letošnjem letu potekali predvidoma nemoteno. Dodatna sredstva bodo črpali iz sklada za investicije, ki pa bo do konca leta predvidoma izčrpan.
Minister zato napoveduje, da bodo prihodnje leto verjetno morali investicijske projekte, začenši z novim urgentnim centrom v Ljubljani, prerazporejati. Izvajanje nekaterih se bo po njegovih napovedih upočasnilo, nekateri pa bodo "morali počakati na boljše čase".
Projekt novega urgentnega bloka v Ljubljani sicer še vedno stoji, saj gre po njegovih besedah vse narobe. Ministrstvo je namreč v začetku leta odstopilo od pogodbe z gradbenim konzorcijem SCT, Vegrad in GPG, ki so gradili objekt nove ljubljanske urgence. Novega izvajalca še nimajo, a naj bi v kratkem podpisovali pogodbe z izvajalci, je pojasnil minister. Tako naj bi do konca leta ponovno začeli z nadaljevanjem del pri omenjenem projektu. Sicer pa so z delom amortizacijskih sredstev in unovčenjem bančnih garancij uspeli nazaj pridobiti šest milijonov evrov.
Manj javnim zavodom, več socialno ogroženim in za preventivo
Integralna oziroma domača sredstva se znižujejo za 15 odstotkov oziroma 12 milijonov evrov. To bo po napovedih ministrstva "vplivalo predvsem na dinamiko izvajanja" investicij v javne zdravstvene zavode. Z rebalansom pa se zvišujejo namenska sredstva iz unovčenja bančnih garancij (2,6 milijona evrov) in z amortizacijo javnih zdravstvenih zavodov (3,2 milijona evrov).
S prerazporeditvami v okviru finančnega načrta bo ministrstvo zagotovilo dodatnih 1,5 milijona evrov za kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženim. Slednjim namreč dopolnilnega zavarovanja ni treba plačevati, saj jim ga krije proračun.
Dodatna sredstva, 670 tisoč evrov, je ministrstvo pridobilo še za področje razvoja, digitalizacije in vzpostavitve informacijskih sistemov v javnih zdravstvenih zavodih v okviru integralnih sredstev.
Dodatnih 225 tisoč evrov pa bodo zagotovili za preventivne programe proti raku, za področje javnih pooblastil 100 tisoč evrov, za informatiko v zdravstvu v okviru evropskega projekta epSOS pa 396 tisoč evrov.
