Leta 2005 je Republika Slovenija za programe socialne zaščite namenila 6,612 milijarde evrov, naslednje leto pa 445 milijard evrov več, torej skupno 7.057 miljarde evrov. Kljub nominalnemu povečanju se državna in druga sredstva za te programe realno zmanjšujejo, saj je njihov delež v BDP od 23 odstokov v letu 2005 upadel na 22,8 odstotka v letu 2006.
Največ gre za pokojnine
Največ sredstev, 37,9 odstotka vseh izdatkov za socialne prejemke, je država v letu 2006
namenila za področje starosti, predvsem za starostne pokojnine in invalidske pokojnine, namenjene
osebam nad določeno starostjo. 32,1 odstotka sredstev je namenila za področje bolezni in
zdravstvenega varstva, to je za prejemke, povezane s telesno ali duševno obolelostjo, so
zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
Država je 8,6 odstotka vseh izdatkov za socialne prejemke namenila za področje družine in otrok to je za prejemke, povezane z nosečnostjo, rojstvom otroka, s posvojitvijo, z vzgojo otrok in z vzdrževanjem drugih družinskih članov, za področje invalidnosti pa 8,5 odstotka sredstev.
Programi socialne zaščite v Sloveniji se večinoma, v višini okoli 70 odstotkov, financirajo iz socialnih prispevkov. Prispevki delodajalcev so v letu 2006 predstavljali 27,2 odstotka finančnih virov za socialno zaščito, prispevki zavarovanih oseb pa 40,7 odstotka. Prispevki države in drugi prejemki pa so predstavljali preostali del sredstev za financiranje programov socialne zaščite, in sicer 32,1 odstotka.
