"Zelo veliko nazadovanje opažamo pri vzdržljivosti otrok. Imajo malo energije za zmerno obremenitev, kar se kaže v tem, da so hitreje utrujeni, slabše sledijo pouku in niso zbrani celo šolsko uro. Težava je tudi v mišični moči, zlasti v ramenskem obroču, zato imajo precejšnje težave že pri sedenju," nam je ugotovitve raziskav, ki jih strokovnjaki opravljajo zadnjih 40 let, na kratko opisal Janko Strel, upokojeni profesor s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. V najnovejši raziskavi ugotavljajo predvsem velike razlike glede na lokacijo, ki pa niso odvisne od gospodarske moči regije, na splošno pa sta se v zadnjih desetih letih bistveno povečali telesna teža in zamaščenost otrok.
Nastajajo individualisti
Strel razloge za to vidi v zmanjšanju telesne dejavnosti otrok. "Pred 20 leti so bili zmerno telesno dejavni, torej tako, da so se malenkost spotili, po štiri ure na dan. Danes večina otrok dosega komaj uro ali pa še to ne," ugotavlja Strel. Ker otroci niso dejavni, posledično niso pripravljeni sodelovati, pomagati in skupaj ustvarjati, zato nastajajo individualisti, je pojasnil Strel.
Pritrjuje mu tudi Marko Juhant, ki se ukvarja z motnjami vedenja ter o vzgoji predava staršem in pedagogom. "Starši se ne igrajo z otroki, otroci se ne igrajo med seboj, temveč se igrajo z računalnikom. Prav tako gredo na trening ali drugo dejavnost, ki je vodena, kjer je vse predpisano, zato se sami ne znajdejo," je naštel Juhant. Ob tem je spomnil na poudarek, ki se daje učenju tujih jezikov, in zapostavljenost telovadbe. "Če primerjate otrokove možgane pri prosti igri ali pri učenju jezikov, boste ugotovili, da pri prosti igri sodelujejo celotni možgani, ne le eno področje," je dejal Juhant.
Šola ne more biti krivec
Športna vzgoja v šoli je veliko pripomogla, da posledice niso večje, ocenjuje Strel. Šolska telovadba je namreč samo dopolnilo, preostanek morajo narediti starši in morebitno športno društvo, krožek ali kaj podobnega. Juhant je pri tem dodal, da je ogromno v rokah posameznega učitelja, ki športno vzgojo izvaja.
Zmoremo več, kot se zdi
Podobno meni Marija Štremfelj, profesorica biologije in alpinistka, ki je z 11 gorenjskimi gimnazijci lani devet dni preživela na trekingu v Nepalu. "Vodstvo šole želi šport in gibanje dijakom približati tako, da v okviru svojih zmožnosti spodbuja k organizaciji krožkov, izbirnih vsebin in dejavnosti, kot je bila odprava Mednarodnega priznanja za mlade (Mepi)," je razložila Štremfljeva. Te dejavnosti so po njenem mnenju odlična dopolnitev formalnega izobraževanja, da se mladostniki razvijejo v široko razgledane ter hkrati telesno in stabilno razvite osebnosti, sposobne samostojnega odločanja. "Za dijake je bila navdušujoča izkušnja vzpona na pettisočak Surya Peak, kjer so spoznali, da človek zmore veliko več, kot si misli. V dolini in tudi sicer nam strahovi pogosto izmaličijo predstavo naših sposobnosti. To spoznanje so lahko prenesli na vsa področja življenja in je naložba za prihodnost," je sklenila Štremfljeva.
