ZAKAJ PROTI?
Komentar Boruta Hočevarja: Mala kraja mladim generacijam
Malo delo pomeni, da bi morali mladi neposredno plačevati v zdravstveno in pokojninsko blagajno, vendar sami od tega ne bi imeli skoraj nič. Veliko večino njihovega denarja bi porabile starejše generacije.
Zakaj? Pokojninska in zdravstvena blagajna živita iz rok v usta. Prispevki za socialno varnost se porabijo za današnje pokojnine, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa zdravniške storitve financirajo tistim, ki jih potrebujejo danes, torej predvsem starejšim generacijam.
Mladim neprijazno.
Ko se bodo današnji študenti postarali, bodo njihovi zdajšnji prispevki že zdavnaj porabljeni, obe blagajni pa bosta prazni. Če bi bili snovalci zakona o malem delu do mladih prijazni, bi organizirali takšno plačevanje prispevkov iz malega dela, da bi denar mladih ostal mladim. Da bi mladi sami varčevali za svojo starost.
Miselnost se namreč spreminja. Vse več mladih se zaveda, da bodo morali zase poskrbeti sami. Malo delo pa jim s prisilnim plačevanjem prispevkov jemlje možnost samostojnega odločanja. Še več, peha jih v današnji sistem pretiranega podržavljanja, ki je Slovenijo pripeljal v razmere, v katerih smo nezadovoljni vsi.
Če mladi svoj denar raje zapravijo za žurke, kot da varčujejo, naj naredijo tako. Če želijo plačevati prispevke, naj jih. Vendar naj odločijo sami, ne zakonodajalec. In zato bom v nedeljo glasoval proti malemu delu.
ZAKAJ ZA?
Komentar Mance Borko: Podpora zakonu ni zaupnica vladi
Težko je krmariti med argumenti zagovornikov in nasprotnikov malega dela, saj ti ne govorijo sami zase, ampak potrebujejo interpretacijo. Vladnim zagovornikom sicer ne verjamem, ker oblasti po definiciji ne zaupam, sindikatom in študentom pa ne, ker ob vsakih spremembah kričijo, da se ukinjajo delavske pravice, in to vedno kar vse po vrsti.
Napačni argumenti proti.
Malo delo tako podpiram iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je sedanje občasno delo, kot je recimo študentsko, prinašalo še manj pravic. Študentsko delo je bilo opravljeno po sistemu daj-dam, brez pogodbe, bolniškega dopusta, regresa, plačanega dopusta, plačila malice in povračila stroškov za prevoz.
Sindikati trdijo, da bodo brez teh pravic ostali zaposleni za določen čas, saj se bodo spremenili v male delavce. Pri tem ignorirajo dejstvo, da so v zakonu omejitve tudi za delodajalce. Trdijo, da bodo kar izginile, čeprav teh sprememb ni na vidiku. Bojujejo se torej proti nečemu, česar ni!
Za sem tudi zato, ker bodo po predvidenem zakonu Študentska organizacija Slovenije in s tem njene univerzitetne entitete ostale brez polovice denarja. Končno! Vsaka nova študentska vlada je namreč leta obljubljala, da bo znižala honorarje študentskih prisklednikov in omejila zapravljanje, pa to ni uspelo še nobeni. Časopisne strani so se polnile z afer(ic)ami, zgodilo pa se ni nič.
Vseeno pa vladi predlagam, naj si mojega glasu za malo delo ne razlaga kot glas zaupnice, sindikatom pa, naj ob naslednjem referendumu uporabijo letake in plakate z bolj svežimi gesli.
